<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131687"><dc:title>Ekonomska analiza kriminalitetnih politik</dc:title><dc:creator>Harder,	Marisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zajc,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekonomska analiza kazenskega prava</dc:subject><dc:subject>kaznovanje</dc:subject><dc:subject>odvračanje kriminalitete</dc:subject><dc:subject>optimalna kriminalitetna politika</dc:subject><dc:subject>racionalno obnašanje</dc:subject><dc:subject>optimalna kazenska sankcija</dc:subject><dc:subject>optimalni obseg kriminalitete</dc:subject><dc:subject>verjetnost prijetja</dc:subject><dc:subject>povečanje sankcije</dc:subject><dc:subject>metode preprečeva</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja z ekonomsko analizo kazenskega prava in z njo povezanimi dilemami, kot so vprašanja, ali kaznovanje res odvrača kriminaliteto, ali storilci pri odločitvi storitve kaznivega dejanja res razmišljajo o morebitni kazni, ali lahko spremembe v kaznovalni politiki dejansko vplivajo na upad oziroma porast kriminala v družbi in kakšna naj bi bila optimalna kriminalitetna politika. V delu je sprva razložena teorija, ki stoji za ugotovitvijo, da se posamezniki racionalno obnašajo, in kako lahko glede na to s kazenskim pravom vplivamo na obseg kriminalitete. Nato sledi obrazložitev, kakšen naj bi bil optimalen obseg kriminalitet v družbi, kakšne so optimalne sankcije ter kakšno škodo in stroške prinašajo kazniva dejanja oziroma boj proti njim. Proti koncu so prikazani rezultati različnih študij, ki so bile opravljene v zvezi s tem, ali so spremembe v kazenski zakonodaji in pregonu vplivale na spremembo kriminalitete v družbi. Ta analiza pokaže mešane rezultate. Najbolj konsistenten je rezultat študij, ki je potrdil vpliv na spremembe v kriminaliteti, ko je prišlo do sprememb na področju kazenskega pregona (povečanje verjetnosti prijetja oziroma večja prisotnost organov pregona). Na koncu sta še predstavljeni študija v zvezi s tem, kakšna naj bi bila optimalna kriminalitetna politika v ZDA, ter kratka raziskava glede stanja in vpliva na spremembe kriminalitete v Sloveniji. Tukaj rezultat pokaže nekaj vpliva tako pri spremembi verjetnosti prijetja kot pri zvišanju kazenskih sankcij. Večji vpliv pokaže sprememba kazenskih sankcij.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131687</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
