<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131671"><dc:title>Samopodobni fotonski kristali</dc:title><dc:creator>Ropač,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotonski kristali</dc:subject><dc:subject>samopodobnost</dc:subject><dc:subject>fotonika</dc:subject><dc:subject>tekoči kristali</dc:subject><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:subject>optični materiali</dc:subject><dc:description>Samopodobni fotonski kristali so fotonski kristali, katerih deli osnovne celice so podobni celotni osnovni celici. Fotonski kristali so materiali, ki imajo periodični lomni količnik in posledično imajo v pasovni strukturi energijske reže, pri čemer je širina in lega rež odvisna od mikroskopske strukture fotonskega kristala. V tem magistrskem delu predstavimo pet različnih tipov samopodobnih fotonskih kristalov. Začnemo z enodimenzionalnimi fotonskimi kristali z dvema strukturnima parametroma, za katere pokažemo, da imajo v pasovni strukturi zgoščine energijskih rež, katerih lega je linearno odvisna od enega strukturnega parametra. Z drugim strukturnim parametrom kontroliramo širino energijskih rež in zgoščin. Nadaljujemo z dvodimenzionalnimi samopodobnimi fotonskimi kristali, za katere ugotovimo, da lahko z obema strukturnima parametroma fino spreminjamo lego in širino specifične energijske reže. Zaključimo s strukturami koncentričnih obročev, kvadratnih stolpcev in trikotnih stolpcev, kjer pokažemo, da z enim strukturnim parametrom lahko močno vplivamo na pozicije energijskih rež. Splošneje je delo prispevek k razvoju mehke fotonike in prilagodljivih fotonskih kristalov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131671</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>