Ugotavljanje fizične dostopnosti muzejev in gledališč osebam na invalidskem vozičkuCifer, Ines (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) dostopnost javnih zgradbUstrezne prilagoditve, ki omogočajo dostop do kulturnih ustanov, so opredeljene v zakonodaji. Koristi dostopnosti dokazujejo psihološke raziskave, ki kažejo na pozitiven vpliv na človekov osebnostni razvoj, navsezadnje pa je polna vključitev v družbo z obiskovanjem kulturnih ustanov tudi človekova pravica. Zaradi različnih vzrokov so prilagoditve grajenega okolja marsikje okrnjene. V magistrskem delu sem zato želela raziskati, v kolikšni meri so muzeji in gledališča v praksi dostopni uporabnikom vozičkov. Z dvema spremljevalkama na električnem invalidskem vozičku sem preverila dostopnost petnajstih ustanov, od tega devetih muzejev in šestih gledališč, na območju prve cone Ljubljanskega potniškega prometa. Uporabila sem metodo sistematičnega opazovanja in pogovora z zaposlenimi na podlagi desetih raziskovalnih vprašanj, ki sem jih za potrebe raziskave prilagodila po Smernicah za dobro prakso. Na podlagi vprašalnika sem nato oblikovala lestvico ocen dostopnosti, ki se nanaša na stopnjo samostojnosti ob obisku, in analizo zaključila z uvrstitvijo vsake ustanove v eno izmed štirih kategorij s priporočili in komentarji spremljevalk. Glede na lestvico sem ugotovila, da so trije muzeji popolnoma dostopni, dva skoraj popolnoma dostopna in trije deloma dostopni, v dveh je priporočljivo tudi vodenje po razstavi, en muzej pa je zaradi arhitekturnih značilnosti poslopja nedostopen uporabnikom vozičkov. Eno gledališče je popolnoma dostopno, štiri skoraj popolnoma dostopna in eno delno dostopno, pri čemer obisk predstav ni otežen v nobenem izmed njih. V splošnem uporabniki vozičkov pri obisku kulturnih ustanov ne bodo naleteli na nepremostljive ovire, omogočena samostojnost obiska pa se od ustanove do ustanove razlikuje.20212021-09-30 04:19:38Magistrsko delo/naloga131589sl