<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131573"><dc:title>Spanje kot okupacija</dc:title><dc:creator>Babič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>motnje spanja</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:description>Uvod: Spanje je ena izmed pomembnih potreb ljudi. Je okupacija, ki pomembno vpliva na učinkovitost izvedbe drugih vsakodnevnih aktivnosti. Na nastanek različnih motenj spanja vplivajo biološki, psihološki, genetski in socialni dejavniki. Motnje spanja vplivajo negativno na telesno in duševno zdravje, zato jih je potrebno primerno zdraviti. Težave s spanjem lahko izboljšajo tudi delovni terapevti, ki tako posledično izboljšajo tudi izvajanje drugih vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Z našo raziskavo smo želeli raziskati pomen spanja kot okupacije ter kateri dejavniki vplivajo negativno oz. pozitivno na spanje. Metode dela: Z uporabo deskriptivne metode dela in s kvantitativnim pristopom smo izdelali spletni anketni vprašalnik. Vprašalnik je bil sestavljen iz petih demografskih vprašanj in iz petih vprašanj vezanih na spanje. Za izpolnitev je bil dostopen od 24. 1. do 7. 2. 2021 za vse, ki so bili stari več kot 18 let. Rezultati: Spletni anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 305 oseb. Največ anketirancev je bilo starih 22 let in niso bili v rednem zaposlitvenem razmerju ter niso imeli diagnosticirane bolezni. Povprečno so največ spali 8 ur na noč; pogosto je na njihov spanec vplival stres. Stres je bil povezan tudi z nočnim zbujanjem. V povprečju so spili eno ali dve skodelici kave dnevno in se 1-3-krat tedensko ukvarjali s športno dejavnostjo. Razprava in zaključek: V naši raziskavi smo ugotovili, da večina udeležencev spi zadostno količino spanca na noč, vendar je bolj kot količina pomembna kakovost spanca. Kljub majhnemu številu oseb z diagnosticirano boleznijo, obstaja razlika v količini spanca med tistimi z diagnozo in tistimi brez diagnoze. Na spanje pozitivno vpliva pitje zmerne količine kofeina. Negativno pa vpliva predvsem stres, zaradi česar bi bilo koristno izobraževanje na temo učinki stresa na spanje in njegovo obvladovanje. Kljub pomembnosti je spanje v delovnoterapevtski obravnavi še zmeraj pogosto spregledano. Prav tako v slovenskem prostoru ni dovolj strokovnih člankov na to temo, zato upamo, da bomo s tem diplomskim delom spodbudili interes za nove raziskave.</dc:description><dc:publisher>[N. Babič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 15:04:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131573</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>