<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131570"><dc:title>Vpliv epidemioloških ukrepov proti covidu-19 na duševno zdravje otrok in mladostnikov</dc:title><dc:creator>Černigoj,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>psihološki vpliv</dc:subject><dc:description>Uvod: Na Kitajskem se je decembra leta 2019 prvič pojavila nova bolezen, poimenovana covid-19, in od marca leta 2020 je bila bolezen potrjena kot pandemija. Bolezen se je razširila v približno 210 različnih držav po svetu; izbruh covida-19 je terjal sprejetje različnih ukrepov za obvladovanje pandemije, ki so močno vplivali na počutje in duševno zdravje posameznikov. Stroge karantenske omejitve, začasno ukinjanje šolskih aktivnostih, fizičnih in socialnih medsebojnih interakcij so privedli do različnih težav z duševnim zdravjem, kot so strah, tesnoba, depresija in težave s spanjem med prebivalstvom; ukrepi za nadzor nad prenosom in zagotavljanje zaščite prebivalstva so močno spremenili vsakdanje življenje ljudi. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo različni epidemiološki ukrepi na duševno zdravje in psihološko počutje otrok in mladostnikov. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom domače in tuje strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Za iskanje literature so bile uporabljene podatkovne baze in iskalniki: MedLine, Science Direct, iskalniki PubMed, Google učenjak in DiKUL, preko mrežnika oddaljenega dostopa. Potek iskanja literature je bil prikazan s pomočjo PRISMA priporočil. Za pregled in analizo je bilo vključenih 11 enot literature, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so ukrepi za zajezitev covida-19, kot so socialna izolacija in izvajanje pouka na daljavo, pomembno vplivali na duševno zdravje in psihološko počutje otrok in mladostnikov. V mnogih raziskavah je bil ugotovljen porast simptomov depresije, tesnobe. Otroci so v različnih raziskavah poročali o spremembah in težavah na področju prehrane, ritmu spanja, razpoloženja in motivacije za šolske obveznosti. Otroci in mladostniki, ki so bili vključeni v raziskave, so poročali o povečanju strahu in zaskrbljenosti glede morebitne okužbe, prihodnosti izobraževanja, zunajšolskih dejavnosti in druženja s sovrstniki. Razprava in zaključek: Rezultati raziskav nakazujejo, da so otroci in mladostniki ranljivi za psihološke vplive, povezane z omejitvami, ki jih je prinesla pandemija, in poudarjajo potrebo po zmanjšanju psihološkega bremena in nujnost oblikovanja ukrepov, usmerjenih k preprečevanju in zmanjševanju težav v duševnem zdravju otrok in mladostnikov. V diplomskem delu smo ugotovili, da bi bilo potrebno nameniti večjo pozornost posledicam, ki jih socialna izolacija in karantena pustita na duševnem zdravju otrok in mladostnikom in temu primerno v prihodnjih izbruhih covida-19 prilagoditi omejitvene ukrepe.</dc:description><dc:publisher>[S. Černigoj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 15:03:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131570</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
