<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131569"><dc:title>Vloga zdravstvenih delavcev pri podpori staršem in otroku, ki preboleva raka</dc:title><dc:creator>Šabić,	Aledina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Vzroki za nastanek raka pri otrocih v večini primerov niso znani. Domnevajo pa, da gre v osnovi za kombinacijo genetskih vplivov in vplivov okolja. Otroci so posebej ranljiva populacija in pri obravnavi otrok z rakom veljajo določene posebnosti. Diagnostični postopek je vsekakor odvisen od kliničnega suma na rakavo bolezen. V večini primerov so potrebni zelo specifični diagnostični postopki. Velja načelo, da je treba otroka z utemeljenim sumom na raka napotiti na diagnostiko v specializirano ustanovo. Pri zdravljenju ima komunikacija pomembno vlogo za dobro počutje otrok, njihove družine ter tudi zdravstvenih delavcev. Za vse zdravstvene delavce je pomembno, da imajo učinkovite komunikacijske veščine. Zdravstveni delavci lahko z dobro komunikacijo prepoznajo
psihosocialne potrebe otrok in njihovih družin, izboljšajo njihovo psihosocialno prilagoditev in pripomorejo k ohranitvi kakovosti življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo zdravstvenih delavcev pri komunikaciji z družino in njenim otrokom, ki ima rakavo obolenje, ter vlogo pri soočanju otrok in njihovih staršev z diagnozo raka. Metode dela: Za nastanek diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Narejen je bil pregled domače in tuje literature, objavljene med letoma 2010 in 2021. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz CINAHL in ScienceDirect ter spletnih iskalnikov Google Učenjak, PubMed in DIKUL. V diplomskem delu so bili uporabljeni strokovni, izvirni in pregledni znanstveni članki, ki so bili dostopni v celoti. Rezultati: Študije dokazujejo, da komunikacija med zdravstvenimi delavci, 
otrokom in starši vključuje več kot le posredovanje informacij. Vsi zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo, to je skrb za psihosocialne potrebe staršev in otrok z diagnozo raka. Najpomembnejši elementi skrbi v procesu zdravljenja otrok z diagnozo raka so: empatičen odnos, dobra komunikacija, ustrezno informiranje in čustvena podpora. Razprava in zaključek: Rak predstavlja življenjsko nevarno bolezen. Intenzivnost zdravljenja raka ima globoke kratkoročne in dolgoročne učinke na telesno, psihološko, socialno in razvojno zdravje otrok. Poseže v življenje otroka in njegovih staršev. Starši igrajo pomembno vlogo pri zdravljenju in zdravstveni negi otrok in naj bi bili vanju aktivno vključeni. Za uspešen rezultat zdravljenja in zdravstvene nege je bistvenega pomena komunikacija med zdravstvenimi delavci, otroki in starši.</dc:description><dc:publisher>[A. Šabić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 15:03:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131569</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
