<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131567"><dc:title>Odnos medicinskih sester do branja strokovne in znanstvene literature</dc:title><dc:creator>Štruc,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik-Gruden,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>znanstvena nega</dc:subject><dc:subject>znanstvenoraziskovalno delo</dc:subject><dc:subject>branje revij</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>na dokazih podprta praksa</dc:subject><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:subject>znanstvena literatura</dc:subject><dc:description>Uvod: Klinična praksa brez raziskav je praksa, ki temelji na tradiciji brez potrjevanja in je manj zaželena v današnji dobi praks, ki temeljijo na dokazih. Dokazi so potrebni, ker je končni cilj zdravstvene nege zagotoviti kakovostno obravnavo pacientov in sposobnost izvajanja raziskav hitro postaja vedno pomembnejša. Tesno s tem je povezana sposobnost branja raziskovalnih člankov in uporaba ugotovitev v klinični praksi. Namen: Ugotoviti uporabo in odnos medicinskih sester do branja strokovne in znanstvene literature. Metode dela: Uporabili  smo deskriptivno  raziskovalno  metodo  in  kvantitativni  raziskovalni načrt. Za utemeljitev teoretičnih izhodišč je bil narejen pregled literature, ki se nanaša na obravnavano temo. V empirični  raziskavi smo uporabili deskriptivni pristop, podatke smo zbirali s pomočjo ankete, ki smo jo ustrezno priredili na našo temo. Anketni vprašalnik je bil dostopen v spletni aplikaciji 1Ka. V raziskavi je sodelovalo 97 medicinskih sester. Rezultati: Medicinske sestre se strinjajo, da zdravstvena nega temelji na znanstvenih dokazih, zato je branje strokovne in znanstvene literature pomembno (xŻ = 4,29, s = 0,612). Zavedajo se tudi, da so dolžne prebirati strokovno in znanstveno literaturo (xŻ = 4,19, s = 0,635). Glavno oviro jim predstavlja pomanjkanje časa, saj se v večini strinjajo, da če bi imele več časa, bi večkrat brale strokovno in znanstveno literaturo (xŻ = 4,18, s = 0,722). Medicinske sestre izražajo strinjanje, da se odnos do branja strokovne in znanstvene literature zgradi v času izobraževanja, zato je v šolah potrebno dati več poudarka pomenu branja literature (xŻ = 3,66, s = 0,945). Razprava in zaključek: Anketirane medicinske sestre se zavedajo, da je smiselno čas posvečati branju raziskovalnih člankov. Pomembna je ugotovitev, ki kaže, da jezik v strokovni in znanstveni literaturi anketiranim medicinskim sestram ne predstavlja velike ovire. Medicinske sestre bi pogosteje brale strokovno in znanstveno literaturo, če bi imele več znanja s področja kritične analize. Želijo si tudi več spodbude s strani vodstva, že določen čas za branje raziskovalnih člankov oz. krajše sestanke z namenom branja in izmenjave znanja iz raziskovalnih člankov. Izražajo tudi potrebo po dostopni literaturi na delovnem mestu.</dc:description><dc:publisher>[A. Štruc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-29 15:03:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131567</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
