<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131479"><dc:title>Tipizacija kriptosporidijev vrste Cryptosporidium parvum na podlagi analize večjega števila lokusov s spremenljivim številom tandemskih ponovitev</dc:title><dc:creator>Golob,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šoba Šparl,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriptosporidioza</dc:subject><dc:subject>Cryptosporidium parvum</dc:subject><dc:subject>driska</dc:subject><dc:subject>izbruhi</dc:subject><dc:subject>verižna reakcija s polimerazo</dc:subject><dc:subject>tipizacijske metode</dc:subject><dc:subject>kapilarna elektroforeza</dc:subject><dc:description>Praživali iz rodu Cryptosporidium povzročajo driske pri ljudeh in živalih po vsem svetu. Pri imunokompetentnih posameznikih povzročajo akutni, samoomejujoči gastroenteritis, pri imunsko oslabelih bolnikih pa je bolezen lahko kronična in življenjsko ogrožujoča. Okužba se prenaša z oocistami po fekalno-oralni poti. Kontaminirana voda je lahko pomemben vir velikih izbruhov bolezni. Za ugotavljanje virov kriptosporidioze in raziskave prenosa okužbe je multilokusna tipizacija najbolj informativno orodje. V naši raziskavi smo analizirali 73 izolatov DNA, pridobljenih iz blata 73 bolnikov, okuženih s Cryptosporidium parvum. Tipizacijo C. parvum na podlagi analize večjega števila lokusov s spremenljivim številom tandemskih ponovitev (MLVA) smo izvedli z določanjem dolžine fragmentov sedmih lokusov genoma parazita: cgd1, cgd4, cgd8, MM19, MSF, cgd5 in cgd6. Pri 39/73 (53 %) vzorcih smo uspešno določili dolžino fragmentov vseh sedmih lokusov. Pri teh 39 vzorcih smo ugotovili 25 različnih multilokusnih genotipov. Dvajset se jih je pojavilo enkrat, pet pa pri več kot enem bolniku. Med letoma 2010 in 2019 v Sloveniji ni bilo potrjenih izbruhov kriptosporidioze. Okužbe s kriptosporidiji v Sloveniji so večinoma sporadične. Kljub temu kaže, da so si lahko paraziti, izolirani iz blata bolnikov, ki živijo na istih ali bližnjih geografskih področjih, med seboj genetsko sorodni.</dc:description><dc:publisher>[K. Golob]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-28 10:09:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131479</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>