Primerjalna analiza japonskih sklonskih členkov が, を in に in slovenskih stavčnih členovBrešar, Jure (Avtor) Moritoki Škof, Nagisa (Mentor) sklonski členkistavčni členislovenščinajaponščinasklonNamen magistrskega dela je ugotoviti, kot kateri stavčni členi se pri prevajanju iz japonščine v slovenščino pojavljajo besede ali fraze, ki jih spremljajo členki が, をin に. Izvedel sem že dve podobni raziskavi, vendar sem se pri njima osredotočal na slovenske sklone, ne na stavčne člene. Izkazalo se je, da se samostalniki, ki jih spremlja členek が, v slovenščini najpogostje pojavljajo v imenovalniku, samostalniki, ki jih spremlja členek を, v tožilniku, občasno pa tudi v mestniku, samostalniki, ki jih spremlja členek に, pa so se v slovenščini pojavljali v različnih sklonih. Ker se besede ali fraze, ki jih spremljajo členki が, を ali に, v slovenščini pogosto ne pojavljajo kot samostalniki, se v magistrskem delu osredotočamo na stavčne člene namesto na sklone. Rezultati so pokazali, da se pri prevajanju iz japonščine v slovenščino v večini primerov besede ali fraze, ki jih v japonščini spremlja členek が, prevajajo kot osebek stavka, tiste, ki jih spremlja členek を, kot predmet v tožilniku pri trdilnih in kot predmet v rodilniku pri nikalnih stavkih, pri členku に pa je najpogostejše prislovno določilo, zlasti kraja. Pri vseh treh členkih so tudi izjeme. Pri členku が se pri izražanju zmožnosti, želja in imetja v slovenščini pojavlja predmet v tožilniku pri trdilnih in v rodilniku pri nikalnih stavkih, pri členku をse pri izražanju lokacije premikanja pojavlja prislovno določilo kraja, pri členku に pa se občasno pojavljata tudi osebek in predmet v različnih sklonih.[J. Brešar]20212021-09-27 07:45:25Magistrsko delo/naloga131446sl