<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131408"><dc:title>Primerjava izidov operativnega in konzervativnega zdravljenja rupture zadnje križne vezi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Kermavner,	Katarina Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>pretrganje zadnje križne vezi</dc:subject><dc:subject>posteriorna translacija</dc:subject><dc:subject>osteoartroza</dc:subject><dc:subject>imobilizacija kolenskega sklepa</dc:subject><dc:description>Uvod: Pretrganje zadnje križne vezi velja za izredno redko poškodbo, ki pa je bila v preteklosti večkrat spregledana in imela posledično bistveno manj pozornosti od drugih poškodb vezi kolenskega sklepa. Zaradi nastalih pomanjkljivosti pri raziskovanju, ostaja tema zdravljenja popolnih pretrganj zadnje križne vezi med strokovnjaki dokaj kontroverzna. Zadnje desetletje predstavlja velik doprinos k boljšemu razumevanju anatomije in biomehanike zadnje križne vezi, posledično pa tudi napredek pri operativnih tehnikah in boljše možnosti za nastanek primernih protokolov rehabilitacije. Kljub večji pozornosti pa še vedno ni konsenza ter jasnih smernic glede primernosti zdravljenja pretrganj zadnje križne vezi. Namen: Namen diplomskega dela je, na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature, primerjati učinkovitost konzervativnega in operativnega zdravljenja pacientov po pretrganju zadnje križne vezi.  Metode dela: Uporabljena je bila metoda pregleda literature obravnavane teme. Primerne vire smo iskali s pomočjo elektronskih zbirk na strani PubMed s kombinacijo naslednjih ključnih besed v angleškem jeziku: (“PLC rupture” OR “posterior cruciate ligament rupture”) AND (“conservative treatment of PCL rupture”) AND (“PCL reconstruction” OR “operative treatment of PCL rupture” OR “PCLR outcomes”). Iskanje literature je bilo izvedeno med decembrom 2019 in oktobrom 2020 ter časovno omejeno na vire, objavljene od januarja 2005. Rezultati: V pregled literature je bilo skupno vključenih 444 preiskovancev iz devetih raziskav. Do statistično pomembne razlike v posteriorni translaciji je prišlo pri eni raziskavi, ki je preučevala učinke konzervativnega ter pri štirih raziskavah, ki so preučevale učinke operativnega zdravljenja. Razprava in zaključek: Rezultati našega pregleda literature opozarjajo na pomanjkanje z dokazi podprtih raziskav predvsem pri popolnih izoliranih pretrganjih zadnje križne vezi, kjer so nestrinjanja o primerni izbiri zdravljenja med strokovnjaki močno prisotna. Za lažjo primerjavo rezultatov bi bilo v prihodnje smiselno učinke obeh vrst zdravljenja ocenjevati po enotnem protokolu. Hkrati pa za pridobitev natančnejših rezultatov, različne stopnje pretrganja preiskovati v ločenih raziskavah.</dc:description><dc:publisher>[K. N. Vrbinc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-26 07:45:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131408</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
