Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru SabonjVičič, Tjaša (Avtor) Potočnik Slavič, Irma (Mentor) Zwitter, Žiga (Mentor) BrkiniSabonjekmetijska dejavnostpodeželjedemografsko ogroženo območjebrkinsko jabolkoV zaključni nalogi smo preučevali spremembe načina gospodarjenja kmetij v Sabonjah (Brkini) med letoma 1800 in 2020. Z analizo izbranih arhivskih virov, statističnih podatkov in drugih podatkovnih baz ter intervjujev, izvedenih v Sabonjah, smo želeli pridobiti karseda realne podatke o gospodarjenju tamkajšnjih kmetij in o njegovem zgodovinskem razvoju. Seznanili smo se tudi s sodobnimi izzivi kmetov na obravnavanem območju. Sabonje smo izbrali, ker je glede na število prebivalcev (okoli 60 v letu 2020) kmetijska dejavnost v naselju izredno živa. Po tem se Sabonje razlikujejo od večine drugih naselij v Brkinih, za katera je značilno opuščanje kmetijske dejavnosti. Poleg relativno neugodnih naravnih razmer za kmetovanje (velik naklon, za kmetijsko obdelavo težje prsti) je območje podvrženo praznjenju naselij in staranju prebivalstva. Neurejeno lastništvo parcel in razdrobljena zemljiškoposestna struktura onemogočata komasacije in hkrati otežujeta širitev kmetijske dejavnosti. Po izgubi več kot dvestoletne tradicije tržnih povezav s Trstom in Reko so Brkini tako rekoč »obstali«. V preučevanem obdobju smo prepoznali nekatere zgodovinske dogodke in procese, ki so vplivali na razvoj kmetijstva. Kmete danes najbolj obremenjuje trženje pridelkov, saj jim denimo majhnost kmetij in posledično majhna količina tržno zanimivih pridelkov onemogočata konkuriranje z večjimi slovenskimi ponudniki. Največji potencial vidijo v trženju izdelkov pod skupno brkinsko znamko, a do njene realizacije še ni prišlo.20212021-09-26 07:15:59Diplomsko delo/naloga131380sl