<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131376"><dc:title>Vrednotenje toksičnosti kompleksov egerolizinov in proteinov z domeno MACPF za žitnega strgača in kapusovega bolhača</dc:title><dc:creator>Pavšič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razinger,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gunde-Cimerman,	Nina	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Turk,	Tom	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Sepčić,	Kristina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bioinsekticid</dc:subject><dc:subject>ceramid fosfoetanolamin</dc:subject><dc:subject>družina lepencev</dc:subject><dc:subject>egerolizini</dc:subject><dc:subject>kapusov bolhač</dc:subject><dc:subject>Oulema melanopus</dc:subject><dc:subject>Phyllotreta atra</dc:subject><dc:subject>protein z domeno MACPF</dc:subject><dc:subject>testiranje toksičnosti</dc:subject><dc:subject>žitni strgač</dc:subject><dc:description>Potreba po iskanju novih bioinsekticidov je vedno večja. V tej magistrski nalogi smo testirali proteine egerolizinske družine iz bukovega ostrigarja, ki v kombinaciji s pleurotolizinom B, proteinskim partnerjem z domeno MACPF (ang. membrane-attack domain/perforin) deluje insekticidno na koloradskega in koruznega hrošča, ki spadata v družino lepencev (Chrysomelidae). Insekticidno delovanje je posledica vezave egerolizinskega partnerja na membranski sfingolipidni receptor ceramid fosfoetanolamin (CPE), ki je specifičen za nevretenčarje. Da bi preverili, ali so kompleksi na osnovi egerolizinov toksični tudi za druge hrošče iz družine lepencev, smo komplekse egerolizin/pleurotolizin B testirali še na dveh rastlinskih škodljivcih iste družine: na žitnem strgaču (Oulema melanopus) in na kapusovem bolhaču (Phyllotreta atra). Žuželke smo nabrali na netretiranih poljih in nastavili poskus tako, da smo z egerolizini in egerolizinskimi kompleksi obdelali liste, s katerimi so se žuželke prehranjevale. Naši testi so pokazali občutljivost žitnega strgača na izpostavitev proteinom, medtem ko osebki kapusovega bolhača za to niso bili dovzetni. Z analizo lipidnih ekstraktov žuželk smo preverili prisotnost egerolizinskega receptorja CPE pri žitnem strgaču in kapusovem bolhaču kakor tudi pri drugih rastlinskih škodljivcih (marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica, velika žitna uš, koruzni hrošč in koloradski hrošč). Prisotnost CPE smo dokazali v vseh vzorcih, a v različnih koncentracijah. Najvišjo koncentracijo CPE ima plodova vinska mušica, najmanjšo pa velika žitna uš. Primerjava lipidomskih analiz in testov toksičnosti je pokazala, da koncentracija CPE v membranah nima vloge pri delovanju egerolizinov in egerolizinskih kompleksov na žuželke.</dc:description><dc:publisher>[A. Pavšič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-26 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
