<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131359"><dc:title>Vpliv toplotnih obdelav na mehanske lastnosti aluminijeve zlitine EN AW-2011</dc:title><dc:creator>Smolar,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinacher,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeva zlitina EN AW-2011</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>homogenizacija</dc:subject><dc:subject>umetno staranje</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:description>Iztiskovanje, kot postopek preoblikovanja, predstavlja zgolj posamezni korak pri celotni metalurški verigi. Pri izločevalno-utrjevalnih zlitinah so tako ob deformaciji ključnega pomena tudi toplotne obdelave. Homogenizacija, ki se izvede pred postopkom iztiskovanja, in staranje, ki se izvede po postopku iztiskovanja, predstavljata ključen del raziskovalnega vprašanja v industrijski energetiki in ekonomiki. Optimiranje časovno in temperaturno ugodnejših toplotnih obdelav predstavlja izzive raziskovalnih in znanstvenih institucij, kar pomaga pri napredku tako metalurške stroke kot tudi industrijskih obratov. Kljub morebitnim spremembam morajo končni izdelki zagotavljati ustrezno mikrostrukturo in mehanske lastnosti.
Namen magistrskega dela je bil analizirati vpliv toplotnih obdelav pred postopkom iztiskovanja in po njem na končne mehanske lastnosti iztiskovanih palic. Cilji so bili usmerjeni v analizo utrjevalno-izločevalne aluminijeve zlitine EN AW-2011, izvedbo različnih toplotnih obdelav, nateznih preizkusov in merjenje trdot. Hkrati so bili rezultati mehanskih preizkusov podkrepljeni z analizami svetlobne mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije ter diferenčne vrstične kalorimetrije. Raziskovalni problem je predstavljalo iskanje optimalne izvedbe homogenizacije (pred iztiskovanjem) in staranja (po iztiskovanju), pri čemer bi implementacija tovrstnih ugotovitev v industriji predstavljala tudi ekonomski vidik ter zmanjšala količino CO2 na kilogram proizvedenega aluminija. 
Raziskovalno delo je v začetku zajemalo pregled in analizo literaturnih virov. V ospredju so bile analize toplotnih obdelav za sorodne oz. podobne zlitine obravnavani EN AW-2011. Vzorčenju vertikalno polkontinuirno litih drogov je sledila sistematična izvedba toplotne obdelave (homogenizacije) pri temperaturi 520 °C in 8 različnih časih (laboratorijske žarilne peči). Izvedba analiz DSC je služila za ugotovitev in potrditev uspešnosti in ustreznosti omenjene toplotne obdelave. Na podlagi teh tez so se izbrali parametri homogenizacije za nadaljnjo raziskavo. 
Karakterizacija iztiskovanih palic je zagotovila sledenje celotnemu, tudi preoblikovalnemu delu eksperimentalnega procesa. Po vzoru sistematično izvedenih toplotnih obdelav homogenizacije je bila izvedena tudi toplotna obdelava umetnega staranja. Razpon omenjene toplotne obdelave je obsegal tri različne temperature in temu prilagojene časovne intervale. Obseg raziskav proizvodne verige je potrdil najoptimalnejše parametre homogenizacije 520 °C 4 ure in umetnega staranja pri 170 °C 14 ur.</dc:description><dc:publisher>[T. Smolar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-25 09:00:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131359</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>