<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131355"><dc:title>Analiza kemijskega stanja podzemne vode na vplivnem območju odlagališča Črneče</dc:title><dc:creator>Ocepek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brenčič,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odlagališče odpadkov</dc:subject><dc:subject>kemijsko stanje podzemne vode</dc:subject><dc:subject>količinsko stanje podzemne vode</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje podzemne vode</dc:subject><dc:subject>odnos med podzemno in površinsko vodo.</dc:subject><dc:description>Kemijsko stanje podzemne vode odprtih in dobro prepustnih vodonosnikov je odvisno od naravnih in antropogenih dejavnikov. Antropogen vir povišane mineralizacije so zelo pogosto območja odlagališč odpadkov, kjer se raztopljeni ioni in minerali po prostoru razširjajo v odvisnosti od smeri toka podzemne vode.
Komunalno odlagališče Črneče se nahaja v severni Sloveniji ob vasi Črneče. Območje je dobro prepustna aluvialna ravnica, ki jo sestavljajo kvartarni sedimenti, odloženi na neprepustnih metamorfnih kamninah. Na območju sta prisotna dva površinska vodotoka. Spremenljiv tok podzemne vode in dobra prepustnost podlage omogočata onesnaževalom migracijo po celotnem območju. Kemijska sestava podzemne vode je v Črnečah določena na podlagi vzorčenj v štirih opazovalnih vrtinah. Koncentracije obravnavanih anorganskih snovi lahko podajo naravno ozadje obravnavanega območja, povišane vrednosti pa lahko odražajo tudi onesnaženje. Zanimala nas je prisotnost časovno odvisnih trendov koncentracij, prisotnost trendov koncentracij v odvisnosti od gladine podzemne vode in prisotnost soodvisnosti koncentracij različnih parametrov. Obdelava je potrdila, da trendi obravnavanih odnosov obstajajo, a se razlikujejo glede na hidrogeološko lokacijo. Sledila je hidrogeokemična obdelava, kjer so izračuni podali ravnotežje podzemne vode z minerali kalcita in dolomita, mineralizacija pa se v dolvodni smeri povečuje. Dinamika podzemne vode se odraža na njenem kemijskem stanju. Povišane koncentracije obravnavanih ionov in povečana mineralizacija na mestu dolvodnih vrtin prikažejo prisoten vpliv odlagališča. Dodatna razpršenost vrednosti meritev v dolvodni vrtini POČ-1 odraža vpliv reke Drave. Drugačno kemijsko stanje podzemne vode prikazuje gorvodna opazovalna vrtina POČ-2, ki podaja količinsko in kemijsko stanje padavinskih in zalednih vod. Gorvodna opazovalna vrtina POČ-3 pa odraža stabilne razmere, na katere ne vplivajo zunanji dejavniki. Sestava podzemne vode na tem mestu zato odraža naravno stanje podzemne vode obravnavanega območja.
Koordinate območja (D48/GK): GKX: 161235,56 GKY: 499585,85; GKX: 161095,15 GKY: 499556,80; GKX: 161100,98 GKY: 499732,60; GKX: 161194,4, GKY: 499708,87.</dc:description><dc:publisher>[K. Ocepek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-25 09:00:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
