<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131272"><dc:title>Analiza vpliva gravitacijske sile na kinematiko gibanja roke</dc:title><dc:creator>RAJHARD,	ALEKSANDER	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamnik,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gravitacija</dc:subject><dc:subject>parabolični leti</dc:subject><dc:subject>gibi od točke do točke</dc:subject><dc:subject>mikrogravitacija</dc:subject><dc:subject>povečana gravitacija</dc:subject><dc:subject>simulacija spremenjene gravitacije</dc:subject><dc:subject>kompenzacija spremenjene gravitacije</dc:subject><dc:description>Človeško življenje in gibanje je močno odvisno od gravitacije. Naša telesa so prilagojena na zemeljsko gravitacijo, ki je skozi celotno naše življenje konstantna. To pa ne velja za pilote in astronavte. Ti opravljajo svoje naloge v različnih gravitacijskih okoljih, kar vpliva na premikanje in opravljanje teh nalog. Raziskovanje sprememb, ki nastopajo v spremenjenem gravitacijskem okolju, še posebaj v breztežnosti, je težko preučevati na Zemlji. Eden izmed načinov generiranja breztežnosti je uporaba paraboličnih letov, kjer se generirajo 20 sekundne izmenjujoče se faze breztežnosti in povečane težnosti. Naš eksperiment je potekal na enem izmed takih letov in preučeval kinematične spremembe gibov roke, ki nastopijo v spremenjenih gravitacijskih okoljih ter načine, kako te spremembe zmanjšati, kurativno z dodajanjem zunanje robotske sile, ki kompenzira spremembo okolja, ali pa preventivno, s treningi kjer z dodano silo na zapestje simuliramo spremembo okolja.

V tem delu preučimo spremembe v gibih med različnimi gravitacijskimi pogoji, tako brez kot s kompenzacijo in s simuliranjem gravitacijskih pogojev. Spremembe v gibih smo merili z analizo razmerja med časom pospeševanja in časom pojemanja giba, trajanjem giba, ukrivljenostjo trajektorije giba in natančnostjo izvajanja naloge. Naloga, ki so jo merjenci izvajali sestoji iz vertikalnih gibov od točke do točke, od sredine zaslona na dotik, do tarč, ki se prikazujejo vertikalno nad in pod začetno točko na različnih razdaljah. Perturbacijska sila, s katero smo kompenzirali oziroma simulirali spremenjena gravitacijska okolja je bila prek dveh motorjev aplicirana na zapestje merjenca, kinematika roke pa je bila merjena z uporabo sistema Vicon kamer in pasivnih odsevnih značk.

Naš eksperiment potrjuje močnejši vpliv mikrogravitacije kot pa večje težnosti, na kinematiko gibov, zaradi proporcionalno večje razlike med težo in maso. Trajanje giba se pokaže kot dober pokazatelj mikrogravitacije, saj so gibi daljši, prav tako pa tudi uspešnosti kompenzacije mikrogravitacije, saj se dolžina giba vrne na normalne vrednosti. Kompenzacija je prav tako uspešna pri povečanju natančnosti pri izvajanju naloge. V nasprotju z literaturo pa se je čas pospeševanja in pojemanja pokazal kot nekarakterističen parameter. Simuliranje spremembe gravitacijskega ni bilo povsem uspešno pri generiranju gibov s kinematičnimi parametri primerljivimi z gibi, ki smo jih merili v dejanskem spremenjenem gravitacijskem okolju. Pri simulaciji smo zasledili zanimiv artefakt izenačitve kinematičnih parametrov za gibe navzgor in navzdol, ki bi ga bilo potrebno še bolj preučiti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-24 12:50:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131272</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
