<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131246"><dc:title>Prezgodnji porod kot dejavnik tveganja za razvoj poporodne depresije</dc:title><dc:creator>Sedej,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje mater</dc:subject><dc:subject>nedonošenček</dc:subject><dc:subject>poporodne duševne motnje</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Uvod: Prezgodnje rojstvo je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot porod pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Matere postanejo v poporodnem obdobju zelo ranljive za različne duševne motnje. Poporodna depresija je definirana kot velika depresivna motnja, ki se pojavi v enem mesecu po porodu in se kaže z depresivnim razpoloženjem ali izgubo zanimanja oziroma užitka v dejavnostih, izgubo energije, občutki ničvrednosti ali krivde, motnjami spanja, zmanjšano koncentracijo in samomorilnimi mislimi. Namen: Opredeliti vpliv prezgodnjega rojstva otroka na duševno zdravje mater. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je bil pregled strokovnih in izvirnih znanstvenih člankov. Ustrezna literatura je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL, ScienceDirect in COBIB ter brskalnikih PubMed in DiKUL. Rezultati: Stopnje poporodne depresije so višje pri materah prezgodaj rojenih otrok, ki so dolgotrajno hospitalizirani na oddelku za intenzivno nego novorojencev. Hospitalizacija prezgodaj rojenega otroka veliki večini mater povzroča tesnobo, nemoč in strah za njegovo prihodnost. V družino usmerjena skrb lahko pomaga zmanjšati vpliv psihičnega bremena prezgodnjega rojstva otroka na družino in ima dolgoročne prednosti. Stik kože na kožo omogoča več neposrednega fizičnega kontakta med mamo in prezgodaj rojenim otrokom ter posledično boljše prilagajanje na okolje intenzivne terapije. Očetova vključenost v enoti intenzivne terapije pomeni potencialno metodo za ublažitev simptomov poporodne depresije pri materah. Razprava in zaključek: Poporodna depresija velja za resno motnjo razpoloženja, ki ne sme biti prezrta. Izvajalci zdravstvene nege imajo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju poporodne depresije vodilno vlogo. Pri prepoznavanju čustvene stiske morajo imeti dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost aktivnega poslušanja z refleksijo. Odgovornost izvajalcev zdravstvene nege je pravočasno prepoznavanje potreb obeh staršev in ne le osredotočanje na zdravstveno stanje prezgodaj rojenega otroka.</dc:description><dc:publisher>[S. Sedej]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-24 07:45:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131246</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>