<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131212"><dc:title>Šolanje v Križankah: Kako je prostor oblikoval pripadnost dijakov in profesorjev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo</dc:title><dc:creator>Babuder,	Anuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozorog,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>občutenje prostora</dc:subject><dc:subject>občutek pripadnosti prostoru</dc:subject><dc:subject>navezanost na prostor</dc:subject><dc:subject>Srednja šola za oblikovanje in fotografijo</dc:subject><dc:subject>Križanke</dc:subject><dc:description>Ali lahko prostor vpliva na šolsko izkušnjo dijakov in profesorjev? Na primeru Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), ki ima sedež v Plečnikovih Križankah diplomsko delo raziskuje, kateri elementi in kvalitete prostora oblikujejo vsakdan dijakov in profesorjev. 
Raziskavo so spodbudili protesti proti »prodaji« Križank, ki so potekali v začetku leta 2020 in lastna izkušnja avtorice kot dijakinje na SŠOF, z osrednjim vprašanjem »Kaj v prostoru vzbuja občutek pripadnosti in navezanosti?« S pomočjo umetnostnozgodovinske literature delo predstavi zgodovino in pomen Križank kot kulturnega spomenika, nato pa njihovo vlogo za šolo od Plečnikove prenove (1952) do danes, ko se SŠOF sooča s prostorsko stisko in časovnim pritiskom za selitev. Raziskava predstavi, kako dijaki in profesorji mislijo svojo pripadnost prostoru in občutijo prostor na Križankah v sodobnem, za šolo prelomnem obdobju. Intervjuji so potekali večinoma z bivšimi dijaki in profesorji na SŠOF, kjer je potekalo tudi terensko delo. Po zgledu modela, ki ga je oblikovala Jennifer E. Cross (2015), raziskava z etnografskim gradivom obravnava sedem procesov oblikovanja občutka pripadnosti prostoru. Poleg tega modela sta za raziskavo ključna senzorična etnografija (Pink 2009) in koncept občutenja prostora (Basso in Feld 1996). 
Raziskava pokaže, da prostor Križank vpliva na šolsko izkušnjo. Sogovorniki in etnografska evidenca so zgovorni glede tega, kako se vzdušje tam razlikuje od druge lokacije šole, ki je na Roški cesti v Ljubljani. Elementi kot so star, zgodovinski kompleks, razgibana dinamika prostorov in specifična urejenost samih učilnic so tisti, ki ustvarjajo določene interakcije med uporabniki šole, ki se na »klasični in uniformirani« šoli verjetno ne bi zgodile. Te interakcije so ključne za vzdušje, ki ga sogovorniki opisujejo kot kreativno, sprejemajoče in sproščeno.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 13:33:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
