<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131201"><dc:title>Razvoj slovenskega narodnega gibanja v deželi Koroški med letoma 1848 in 1914</dc:title><dc:creator>Plazovnik,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>narod</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:subject>narodno gibanje</dc:subject><dc:subject>dežela Koroška</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo skuša predstaviti razvoj slovenskega narodnega gibanja v deželi Koroški od revolucije leta 1848 do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Navezuje se tudi na različne teorije, ki poskušajo pojasniti izvor nacionalizma. Izpostavljene so teorije modernistične paradigme in etno-simbolizma. Delo vključuje teorije avtorjev, kot so Benedict Anderson, Eric Hobsbawm, Anthony D. Smith in Ernest Gellner. Za slovensko narodno gibanje je bilo pomembno leto 1848, saj je revolucija tega leta dala gibanju močan zagon. Posamezniki so se začeli boriti za svoje narodnostne pravice tudi v slovenskih deželah, ki so bile vključene v večnacionalno državo Avstro-Ogrsko. Slovenci so se v nadaljnjih desetletjih še naprej zavzemali za svoje zahteve, vendar predvsem v deželi Koroški brez večjih uspehov. Bili so se politični boji med nemško in slovensko stranjo, večkrat pa je razmere za Slovence poslabšala tudi deželna uprava. Tako je delež slovensko opredeljenih prebivalcev v deželi ob začetku 20. stoletja začel padati.</dc:description><dc:publisher>[V. Plazovnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 13:31:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
