<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131171"><dc:title>Sedimentološka analiza siliciklastičnih plasti v Mesečevem zalivu</dc:title><dc:creator>Moškon,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fliš</dc:subject><dc:subject>siliciklastiti</dc:subject><dc:subject>Strunjanski klif</dc:subject><dc:subject>turbiditi</dc:subject><dc:subject>Boumova sekvenca</dc:subject><dc:description>Srednje eocensko flišno zaporedje na območju Strunjanskega klifa sestavljajo predvsem siliciklastične kamnine v obliki turbiditnih peščenjakov in laporjev, podrejeno se pojavljajo tudi kalciturbiditne plasti. Osnovni namen diplomskega dela je bila sedimentološka analiza siliciklastičnih plasti v 216 metrov debelemu zaporedju, ki smo ga posneli med rtom Ronek in Sv. Križem. Turbiditne plasti so povečini zelo tankoplastnate in zajemajo le vrhnje dele boumove sekvence. Razlike v strukturi, barvi in velikosti zrn so s prostim očesom slabo vidne. V zaporedju je prisotna tudi bioturbacija. Odlitki na spodnji strani plasti nakazujejo smer paleotransporta iz ZSZ – VJV, kar sovpada s predhodno ugotovljeno dominantno smerjo transporta vzdolž osi flišnega bazena. Na plastnicah peščenjakovih plasti se pogosto pojavljajo poogleneli rastlinski ostanki. V diplomskem delu sem analizirala 23 zbruskov, ki sem jih pod mikroskopom ločila v pet skupin, glede na sestavo in velikost zrn. V prvi skupini so laporovci, v drugi drobnozrnati meljasti litični kremenovi peščenjaki in v tretji srednjezrnati litični kremenovi peščenjaki. Za slednjo, ki je med zbruski tudi najštevilčnejša, so značilni peščenjaki s polzrelo strukturo, z veliko zrni kremena in litičnimi zrni bioklastičnega apnenca in roženca. Drobnozrnate meljaste peščenjake sem dalje delila v dve podskupini, glede na limonitizacijo vzorca. Vzorce, ki so odstopali od povprečja, sem dodatno natančneje opisala. Izpostavila sem dva vzorca - vzorec ST17 (199 meter višine profila) zaradi nekoliko manjših in bolj zaobljenih zrn ter vzorec st4 (28 meter višine profila) zaradi večje vsebnosti fosilov.  
Sestava siliciklastičnih turbiditov razkriva, da je bilo njihovo izvorno območje mešan siliciklastično-karbonaten šelf. Inhofosili dokazujejo potek sedimentacije na dobro prezračeni distalni bazenski ravnici. Prisotnost pooglenelih rastlinskih ostankov priča o tem, da so v morje pritekale tudi takratne reke in nosile material iz zamočvirskih deltnih območij.</dc:description><dc:publisher>[M. Moškon]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 09:00:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
