<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131169"><dc:title>Karbonatni turbiditi v eocenskem flišu na območju Mesečevega zaliva pri Strunjanu</dc:title><dc:creator>Gunjač,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>eocenski fliš</dc:subject><dc:subject>kalciturbiditi</dc:subject><dc:subject>Slovenska obala</dc:subject><dc:subject>Strunjanski klif</dc:subject><dc:subject>Boumova sekvenca</dc:subject><dc:description>Območje strunjanskega klifa gradi eocenski fliš. Faciesna združba je dokaj monotona, gre za menjavanje laporovcev in distalnih siliciklastičnih turbiditov z vmesnimi redkimi, vendar izstopajočimi plastmi kalciturbiditov. Med rtom Ronek in Sv. Križem smo posneli 216 metrov sedimentološkega profila. Iz celotnega zaporedja zaradi svetlejše barve izstopa 8 debelejših plasti karbonatnih turbiditov, ki sem jih detajlno raziskala v pričujoči  diplomski nalogi. 

Najbolj reprezentativna je 145 centimetrov debela plast, kjer je razvidna popolna Boumova sekvenca, kjer vrhnjih 60 centimetrov predstavlja vrhnji (Te) del sekvence. Najdebelejša 5,7 metrov debela kalciturbiditna plast je pri Sv. Križu. Posebnost te plasti so veliki lapornati plastiklasti, ki so na površini večinoma izprani, zato ima kamnina votlikav videz. Ta  plast se končuje s skoraj 3 metre debelo kapo apnenega laporja. Ostale kalciturbiditne plasti so tanjše in jih gradijo vrhnji deli Boumove sekvence. Debelozrnati kalciturbiditi so tipa rudstone do packstone in jih sestavljajo bentoške foraminifere, rdeče alge in ehinodermske ploščice, redkeje najdemo bioklaste školjk in briozojev. Pojavljajo se tudi apnenčevi klasti, ki vsebujejo biogeni drobir, ostrakode, planktonske foraminifere ter ponekod tudi rdeče alge. Pogosto nakazujejo plastične deformacije, zato so najverjetneje erodirani sedimenti zunanje platforme (rampe) ali pobočja. V drobnozrnatih kalkarenitih opazimo planktonske foraminifere in zrna kremena. Podolgovata zrna so orientirana vzporedno s plastnatostjo, vezivo pa je mikrit z veliko biogenega drobirja.

Izvorno območje kalciturbiditov je bila Dinarska (Jadranska) karbonatna platforma, fliši na strunjanskem klifu ne vsebujejo erodiranih klastov starejših platformskih apnencev, kar nakazuje nerazbrazdan prehod med južneje ležečo Dinarsko karbonatno platformo in flišnim bazenom.</dc:description><dc:publisher>[K. Gunjač]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 09:00:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131169</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
