<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131165"><dc:title>Zavarovanje terjatev po rimskem in sodobnem slovenskem pravu</dc:title><dc:creator>Zabret,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nexum</dc:subject><dc:subject>fiducia cum creditore contracta</dc:subject><dc:subject>pignus</dc:subject><dc:subject>hipoteka</dc:subject><dc:subject>poroštvo</dc:subject><dc:subject>upnik</dc:subject><dc:subject>dolžnik</dc:subject><dc:description>Zavarovanje terjatev ima v sodobnem poslovnem svetu veliko vlogo. Primarna naloga zavarovanja je, da upniku omogoči lažje poplačilo njegove terjatve. Po drugi strani pa bo, če bo več možnosti za zavarovanje neke terjatve in bodo oblike zavarovanja kakovostnejše, več upnikov voljnih ustvarjati obveznosti med sabo in dolžniki, ti pa bodo posledično lažje pridobili potrebna sredstva za svoje poslovanje. Kot številni pravni instituti imajo tudi nekateri od teh, ki jih uporabljamo za zavarovanje terjatev, podlago že v rimskem pravu. Nekatere oblike zavarovanj so sicer značilne zgolj za rimsko pravo, nekaj pa se jih je pojavilo pozneje in jih, ko primerjamo sodobno slovensko pravo z rimskim, najdemo zgolj v današnjem času. Lep primer oblike zavarovanja, ki je obstajala zgolj v rimskem pravu, je nexum. Pri njem se je ob neplačilu obveznosti poseglo po človeškem telesu, kar je za sodobni čas nepredstavljivo, saj je v ospredju varovanje človekovih pravic, tudi v rimskem pravu pa je tak način zavarovanja značilen zgolj za zgodnejše obdobje. Glede na stopnjo razvitosti rimskega prava ni veliko presenečenje, da sta se že v njem razvila instituta, kot sta poroštvo in zastavna pravica, ki se je razvila postopoma skozi institut fiducia cum creditore contracta. Oba instituta imata pomembno vlogo tako v rimskem pravu kot tudi še zdaj v sodobnem slovenskem pravu, ki je oba instituta pretežno prevzelo prav iz rimskega prava. Že v rimskem pravu so ločili posestno od neposestne zastavne pravice, največja težava pri neposestni zastavni pravici pa je bilo predvsem pomanjkanje javnih registrov, ki jih poznamo v sodobnem slovenskem pravu. Poroštvo se je v rimskem pravu razvilo od solidarnega do subsidiarnega, ki je temeljna oblika poroštva tudi v slovenskem pravu. Zavarovanje terjatev v rimskem pravu je bilo kvalitetno urejeno in kljub nekaterim razlikam med njim in sodobnim slovenskim pravom pomeni dobro podlago za našo ureditev, z vpogledom v nastanek določenih institutov pa nam omogoča tudi njihovo boljše razumevanje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131165</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
