<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131121"><dc:title>Vpliv različnih sistemov uhlevitve kokoši nesnic na njihovo počutje, prirejo in kakovost jajc</dc:title><dc:creator>Gubanc,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutnina</dc:subject><dc:subject>kokoši</dc:subject><dc:subject>nesnice</dc:subject><dc:subject>sistemi uhlevitve</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih je EU in z njo tudi Slovenija sprejela več predpisov, ki dokaj natančno predpisujejo posamezne sisteme uhlevitve kokoši nesnic, predvsem v cilju izboljšanja dobrobiti te kategorije kokoši. Na nobenega od predpisanih sistemov ni mogoče gledati črno belo, vsak ima svoje prednosti in slabosti. V primerjavi z rejo v obogatenih kletkah, imajo v alternativnih (nebaterijskih) sistemih uhlevitve kokoši večjo svobodo gibanja, lahko izvajajo prašnate kopeli in ob dostopnosti izpusta zauživajo svežo travo. S povečanim gibanjem in zagotovitvijo gredi se okrepi skeletni sistem živali. Zauživanje trave prispeva k večji vsebnosti vitaminov A in E ter n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v jajcih. Izpostavljanje kokoši sončnim žarkom (UV svetlobi) in zauživanje drobnega peska, zagotavljata jajcem iz izpustov trdnejšo jajčno lupino. Največje slabosti reje kokoši v izpustih (prosta reja, ekološka reja) so povečan pogin živali, slabše izkoriščanje krme in pogosto problematičen mikrobiološki status jajc. Večje je tveganje za pojav agresivnega kljuvanja perja in kanibalizma, medtem ko je zaradi stika s prostoživečimi pticami in njihovimi iztrebki večja tudi bolezenska ogroženost. Zelo veliko k poginu v sistemih z izpusti prispevajo napadi plenilcev. Jajca, ki prihajajo iz obogatenih kletk ne pridejo v stik z iztrebki kokoši, nastilom ali blatom, zato je praviloma na njihovi lupini prisotno manjše število mikroorganizmov. Ekonomika prireje jajc je nedvomno na strani obogatenih kletk. Ko analiziramo vpliv sistema uhlevitve nesnic na njihovo dobrobit, prirejo in kakovost jajc je treba poudariti, da ne gre za vpliv sistema kot takega, temveč kumulativni vpliv posameznih dejavnikov (npr. genotipa in starosti kokoši, prehrane, okoljskih dejavnikov, itn.), ki se navezujejo na ta sistem.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 07:18:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131121</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
