Vloga konja v antični GrčijiKobal, Lea (Avtor) Potočnik, Klemen (Mentor) konjizgodovinaantikaGrčijaKo je človek pred okoli 5500 leti udomačil konja, se je njegovo življenje izrazito spremenilo. Med drugim so hitrost, moč in vzdržljivost teh živali predstavljale veliko prednost v vojskovanju, kar so ljudje izkoriščali že od samega začetka. Kljub temu pa so bile skozi antiko konjenice večine grških polis maloštevilne, na kar je pomembno vplival njihov gorat in skalnat ter tako za konjerejo neugoden relief. Z izjemo Tesalije, Beocije in Korinta z dobro razvito konjenico, vajeno bojevanja, so bile konjenice ostalih polis v bitkah neposredno udeležene le redko. Pogosteje so opravljale izvidniško in kurirsko delo, vohunile za sovražniki, nadzorovale meje ter skrbele za red znotraj mest. Največji razcvet je doživela konjenica pod poveljstvom Aleksandra Velikega. Raba konj v vojski je sooblikovala nekatere konjeniške športne discipline, kot so met kopja s konja ter dirke, v grščini imenovane apobates, anabates in anthippasia. Tako na hipodromu kot na bojišču so se morali konji in njihovi jahači oziroma vozniki vpreg odlikovati po pogumu, moči in vzdržljivosti, spretnosti, stabilnosti in mirnosti. Ker so bili lastniki konj le najpremožnejši člani družbe, so ti praviloma tudi edini tvorili konjenico ter pobirali nagrade na konjeniških tekmovanjih – ne pa tudi dejansko tekmovali kot jahači ali vozniki vpreg. Za to nevarno delo so navadno najeli profesionalne džokeje ali sužnje.20212021-09-23 07:17:35Diplomsko delo/naloga131112sl