Kakovost in vrednost glavnih drevesnih vrst v gozdnogospodarski enoti Stari trgBahor, Blaž (Avtor) Klopčič, Matija (Mentor) GradenkakovostvrednostsortimentacijaOcenjevali smo kakovost in vrednost glavnih drevesnih vrst v gozdnogospodarski enoti Stari trg v Beli Krajini s poudarkom na hrastu gradnu (Quercus petraea). Uporabili smo nov pristop ocenjevanja sortimentne strukture dreves: na terenu smo popisovali le napake, sortimentno strukturo posameznega drevesa pa smo kasneje določili v kabinetu ob podrobnem pregledu popisanih napak debla in kriterijev, ki jih določa Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (2017). Vpliv drevesnih, sestojnih in rastiščnih znakov na kakovost hrastov smo analizirali s posplošenimi linearnimi mešanimi modeli. Pri gradnu je bil delež sortimentov najvišje kakovosti A1 in A2 10 %, srednje kakovostnih sortimentov B in C 9 %, sortimentov kakovosti D 14 %, prostorninskega lesa pa 69 %. Pri bukvi je bil delež sortimentov najvišje kakovosti A1 in A2 3 %, 13 % je bilo srednje kakovostnih sortimentov B in C, 4 % sortimentov najslabše kakovosti D, delež prostorninskega lesa pa je bil 80 %. Vrednost gradna se je ob povečanju za 1 cm najbolj povečala pri prsnem premeru 52 cm (15,25 €/cm), pri bukvi pa je vrednost z debelino stalno naraščala, a manj kot pri gradnu. Kot najbolj značilen znak, ki pri gradnu vpliva na pojav sortimentov določene kakovosti, smo prepoznali prsni premer drevesa. Z ustrezno nego mladovij in redčenjem srednjedobnih sestojev se lahko na analiziranih rastiščih vzgaja visokokakovostne gradne (in bukve), z ustreznim krojenjem gozdno lesnih sortimentov se že sedaj lahko pridobi znaten delež sortimentov najvišje kakovosti.[B. Bahor]20212021-09-23 07:17:02Magistrsko delo/naloga131108sl