<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131105"><dc:title>Mikroskopske tehnike za raziskavo arheološkega lesa</dc:title><dc:creator>Benedik,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Balzano,	Angela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arheološki les</dc:subject><dc:subject>svetlobna mikroskopija</dc:subject><dc:subject>svetlo polje</dc:subject><dc:subject>polarizacija</dc:subject><dc:subject>epi-fluorescenca</dc:subject><dc:subject>anatomija lesa</dc:subject><dc:description>Z različnimi mikroskopskimi tehnikami smo raziskali z vodo napojen arheološki les hrasta (Quercus sp.), jesena (Fraxinus sp.) in vrbe (Salix sp.), star približno 4500 let. Preparate za mikroskopiranje smo rezali ročno iz zamrznjenih vzorcev in z rotacijskim mikrotomom po vklapljanju v parafin. Opazovali smo jih s svetlobnim mikroskopom v svetlem polju, v polarizirani svetlobi in s tehniko epi-fluorescence. Preparati so bili neobarvani ali obarvani s kombinacijami barvil safranin, astra modro in acridin oranž, krizoidin. Preverili smo uporabnost metod za identifikacijo lesa in za oceno degradacije celičnih sten. Pri hrastu in jesenu je za identifikacijo zadoščal kakovosten prečni prerez, prednost je predstavljala večja velikost preparata. Pri vrbi so bili pomembni vsi trije prerezi, zaradi razkrojenosti lesa smo uporabili kombinacijo več metod. Obarvanje in uporaba epi-fluorescenčne tehnike sta  poudarila anatomske posebnosti lesnih vrst. Za določanje degradacije so se najbolje izkazali preparati, vklopljeni v parafin, kjer smo les lahko opazovali tudi pri večji povečavi z vsemi naštetimi tehnikami. Pri rezanju preparatov z rotacijskim mikrotomom smo pogosteje zaznali kolaps celic in raztrganine celičnih sten. Metoda zamrzovanja in ročnega rezanja je najhitrejša in najbolj enostavna, preparati pa zaradi večje debeline ne razpadejo. Z metodo vklapljanja v parafin lahko izdelamo tanjše preparate, kar omogoča večje povečave za pregled podrobnosti. S polarizacijsko in epi-fluorescenčno tehniko mikroskopiranja vidimo strukture, ki niso vidne z normalno svetlobo. Pri polarizaciji vidimo optično aktivno celulozo, epi-fluorescenca poudari lignin, ki fluorescira.</dc:description><dc:publisher>[A. Benedik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-23 07:16:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131105</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
