<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130951"><dc:title>Muzejska pedagogika in družinske delavnice</dc:title><dc:creator>Anžel,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hočevar,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Šebart,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>muzejska pedagogika</dc:subject><dc:subject>družinske delavnice</dc:subject><dc:subject>prilagoditve muzejev in galerij</dc:subject><dc:subject>obiskovalci kulturnih ustanov kot potrošniki</dc:subject><dc:subject>delo muzejskega pedagoga</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavamo problematiko družinskih delavnic v muzejih in galerijah ter problematiko razumevanja obiskovalcev muzejev in galerij kot potrošnikov njihovih storitev. 
V teoretičnem delu smo uvodoma predstavili definicije in vlogo muzejev ter galerij v družbi. Osredotočili smo se na muzejsko pedagogiko, njene opredelitve in razvoj skozi čas, s predstavitvijo dela muzejskega pedagoga pa smo obravnavali tudi vlogo, ki jo ima ta v muzejskem in galerijskem svetu pri pripravi programov in drugih dejavnosti za obiskovalce. V nadaljevanju teoretičnega dela naloge smo predstavili razumevanje obiskovalce muzejev in galerij kot potrošnikov njihovih storitev in načine, s katerimi poskušajo muzeji in galerije pritegniti čim večje število obiskovalcev. Obravnavali smo tudi družino kot specifično skupino obiskovalcev teh ustanov ter razloge, zaradi katerih različni avtorji in avtorice ugotavljajo, da jim je treba v primerjavi z ostalimi obiskovalci posvetiti dodatno pozornost. Družinski člani se v muzeju in galeriji tudi učijo, zato smo predstavili pomen obiskovanja muzejev in galerij za učenje otroke izven formalnega sistema vzgoje in izobraževanja. V sklepnem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili družinske delavnice, materiale, ki jih muzeji in galerije ponujajo družinam, in načine, na katere se prilagajajo tej skupini obiskovalcev, hkrati pa smo v bistvenih potezah obravnavali tudi muzeje za otroke. 
V empiričnem delu naloge smo predstavili izsledke opravljenih intervjujev s tremi zaposlenimi v muzejski pedagoški službi v dveh ljubljanskih muzejih in galeriji ter analize materialov, ki jih te ustanove ponujajo družinam prek spleta ali ob obisku v njih. Ugotovili smo, da se v vseh treh ustanovah osredotočajo na družino kot posebno skupino obiskovalcev. Zanje ne pripravljajo le družinskih delavnic, temveč so nanje pozorni tudi pri načrtovanju prostorov, izdelavi materialov in pripravi dejavnosti, s katerimi se lahko zabavajo in učijo tudi izven postavljene razstave. V izbranih muzejih in galerijah se prilagajajo svojemu občinstvu in logiki trga z organizacijo delavnic, drugo ponudbo in ureditvijo prostorov, a pretežno v sklopu njihove vzgojno-izobraževalne vloge in poslanstva – pripravljajo delavnice, s katerimi želijo širiti interes za obravnavano tematiko in vzgojiti občinstvo, ki se bo v muzeje in galerije vračalo vse življenje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-19 08:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130951</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
