Primerjava lastne cene klasično izdelane kovinske baze in kovinske baze, izdelane po tehnologiji SLAGnilšek, Iva (Avtor) Rojko, Franc (Mentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikakovinska bazadelna protezalastna cenastroški3DSLAUvod: Pri pacientih z delno brezzobostjo se še zmeraj načrtuje izvedba delnih protez, saj so cenovno ugodnejše kot vsadki. Kovinska baza je lahko izdelana po klasičnem postopku modeliranja z voskom ali po tehnologiji SLA. Lastna cena izdelka je sestavljena iz stroškov materiala, amortizacije, dela, storitev, proizvajalnih stroškov, nabave, uprave in prodaje. Namen: Namen diplomskega dela je primerjati dva postopka izdelave kovinske baze in izračunati, kateri postopek izdelave je cenovno ugodnejši. Metode dela: V uvodu smo uporabili deskriptivno metodo dela in predstavili pregled literature. V praktičnem delu smo v laboratoriju pod nadzorom mentorja po dveh različnih postopkih izdelali kovinski bazi in z analiziranjem stroškovnih nosilcev izdelka izračunali njuni lastni ceni. Rezultati: V rezultatih diplomskega dela sta predstavljena dva postopka izdelave kovinske baze. Med izdelavo smo računali stroškovne nosilce ter iz teh podatkov izračunali lastno ceno kovinske baze, izdelane po klasičnem postopku modeliranja z voskom, in kovinske baze, izdelane po tehnologiji SLA. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je kovinska baza, izdelana po klasičnem postopku ulivanja, dražja kot baza, izdelana po tehnologiji SLA. Prednosti te tehnologije so krajši čas izdelave, manj zavrženega materiala in s tem manjši stroški materiala ter manjša možnost nepopravljivih napak med posameznimi fazami izdelave kovinske baze kot pri klasičnem postopku. Slabosti tehnologije SLA pa so velik finančni vložek v licenco za Exocad, optični bralnik, računalniško opremo in 3D-tiskalnik ter zamudno odstranjevanje podpornih površin po fotopolimerizaciji. Občutno bi skrajšali čas izdelave, če jih ne bi bilo.[I. Gnilšek]20212021-09-19 07:45:52Diplomsko delo/naloga130945sl