<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130945"><dc:title>Primerjava lastne cene klasično izdelane kovinske baze in kovinske baze, izdelane po tehnologiji SLA</dc:title><dc:creator>Gnilšek,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetikakovinska baza</dc:subject><dc:subject>delna proteza</dc:subject><dc:subject>lastna cena</dc:subject><dc:subject>stroški</dc:subject><dc:subject>3D</dc:subject><dc:subject>SLA</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri pacientih z delno brezzobostjo se še zmeraj načrtuje izvedba delnih protez, saj so cenovno ugodnejše kot vsadki. Kovinska baza je lahko izdelana po klasičnem postopku modeliranja z voskom ali po tehnologiji SLA. Lastna cena izdelka je sestavljena iz stroškov materiala, amortizacije, dela, storitev, proizvajalnih stroškov, nabave, uprave in prodaje. Namen: Namen diplomskega dela je primerjati dva postopka izdelave kovinske baze in izračunati, kateri postopek izdelave je cenovno ugodnejši. Metode dela: V uvodu smo uporabili deskriptivno metodo dela in predstavili pregled literature. V praktičnem delu smo v laboratoriju pod nadzorom mentorja po dveh različnih postopkih izdelali kovinski bazi in z analiziranjem stroškovnih nosilcev izdelka izračunali njuni lastni ceni. Rezultati: V rezultatih diplomskega dela sta predstavljena dva postopka izdelave kovinske baze. Med izdelavo smo računali stroškovne nosilce ter iz teh podatkov izračunali lastno ceno kovinske baze, izdelane po klasičnem postopku modeliranja z voskom, in kovinske baze, izdelane po tehnologiji SLA. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je kovinska baza, izdelana po klasičnem postopku ulivanja, dražja kot baza, izdelana po tehnologiji SLA. Prednosti te tehnologije so krajši čas izdelave, manj zavrženega materiala in s tem manjši stroški materiala ter manjša možnost nepopravljivih napak med posameznimi fazami izdelave kovinske baze kot pri klasičnem postopku. Slabosti tehnologije SLA pa so velik finančni vložek v licenco za Exocad, optični bralnik, računalniško opremo in 3D-tiskalnik ter zamudno odstranjevanje podpornih površin po fotopolimerizaciji. Občutno bi skrajšali čas izdelave, če jih ne bi bilo.</dc:description><dc:publisher>[I. Gnilšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-19 07:45:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
