Vsebnosti in zdravilni učinki kemičnih snovi v cvetovih bezga (Sambucus nigra L.)Urbanija, Petra (Avtor) Mikulič Petkovšek, Maja (Mentor) črni bezegSambucus nigracvetovifenolne spojinezdravilni učinkiČrni bezeg (Sambucus nigra) je sadna vrsta, ki je razširjena v zahodni in srednji Evropi ter severni Afriki. Spada v družino bezgovk (Sambucaceae) Raste v obliki grma in zraste do višine 5-6 metrov. Dobro uspeva na globokih humoznih tleh z veliko dušika. Rad ima zmerno vlažna in vlažna rastišča. Cvetovi so majhni, dvospolni, 5-števni s kolesastim vencem. Nameščeni so v mnogocvetnih češuljastih pakobulih. Bezeg cveti od maja do junija, odvisno od nadmorske višine rastišča. Cvetovi črnega bezga vsebujejo različne kemične spojine. V največji meri so zastopane fenolne spojine, predvsem flavonoidi in fenolne kisline. Cilj diplomske naloge je strniti z dosedanjimi raziskavami pridobljene informacije o črnem bezgu in njegovih cvetovih, s poudarkom na snoveh in zdravilnih učinkovinah, ki jih ti vsebujejo. Črni bezeg se v Evropi tradicionalno uporablja kot živilo in kot zdravilna rastlina. Bezgovi cvetovi se uporabljajo tudi za pripravo šabese, sokov, sirupov, likerjev in jogurtov. Hrana, bogata s flavonoidi in fenolnimi kislinami ugodno deluje na zmanjšanje pojava številnih boleznih kot so rak, bolezni srca in ožilja ter pri nevrodegenerativnih motnjah. Poleg tega se bezgovi cvetovi uporabljajo tudi za zdravljenje simptomov gripe, prehlada in vnetih sinusov. Poleg flavonoidov in fenolnih kislin najdemo v cvetovih bezga še druge kemijske snovi, sladkorje, organske kisline, estre, polisaharide, cianogene glikozide in spermidine.[P. Urbanija]20212021-09-19 07:17:34Diplomsko delo/naloga130927sl