<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130903"><dc:title>Paradoks portreta</dc:title><dc:creator>Klinar,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čerče,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>portret
avtoportret
pogled
maska
disfiguracija
subjekt
diplomska naloga</dc:subject><dc:description>Portret je podoba podobe. Ker upodablja človeški obraz, je bil kot tak mnogo let podrejen goli reprezentaciji in bil uporabljen kot sredstvo za prikaz družbenega statusa svojih upodobljencev. Z razvojem fotografije v 19. stoletju in posledični množični produkciji obraza v 20. stoletju je bila funkcija portreta kot žanra postavljena pod vprašaj, a navkljub grožnjam mu je uspelo preživeti in obstati. S tako bogato zgodovino pa vseeno ostaja jasno dejstvo, da so portretno slikarstvo tekom njegovega obstoja spremljala vprašanja sebstva, subjekta, reprezentacije, tihega pogleda portreta, upodabljanja kot dejanja, ipd. Umetniki so se na takšen ali na drugačen način ukvarjali s portretom in masko, ki jo proizvaja. V stremljenju, da bi se spopadla s problematiko portreta in odkrila način, kako preko lastnega jezika vanj vdihniti življenje, se bom v diplomski nalogi skušala spopasti s prej naštetimi vprašanji in ob njih vzpostaviti refleksijo lastnega avtorskega dela.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 09:00:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130903</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
