<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130881"><dc:title>Optimiranje tehnološkega procesa drobljenja in separiranja tehničnega kamna</dc:title><dc:creator>Mesarič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kortnik,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvartič,	Marijan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>drobljenje</dc:subject><dc:subject>sejanje</dc:subject><dc:subject>separacija</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>tehnični kamen</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na procese bogatenja tehničnega kamna, predvsem na procesa drobljenja in separiranja. V nalogi so najprej predstavljene teoretične osnove fizikalnih zakonitosti, ki veljajo pri procesih večanja površin s poudarkom na drobljenju. Sledi opis teorije procesa separiranja oziroma sejanja tehničnega kamna. Pri obeh procesih sem opisal najpogostejše naprave, ki so v uporabi v praksi pri drobljenju in sejanju. Praktičen del naloge se osredotoča na zasnovo stacionarnega modela separacije tehničnega kamna na primeru kamnoloma Žusem. V praktičnem delu naloge sem tudi predstavil programe za simuliranje stacionarnih separacij in zasnoval tri različne modele stacionarne separacije.
Opisal sem programe za modeliranje in simuliranje separacij tehničnega kamna in njihov način delovanja. Ločimo dva tipa programov, to so s simulacijo stabilnega stanja in dinamično simulacijo. Za postavitev modelov sem uporabil programski paket AggFlow, ki deluje na principu simulacije stabilnega stanja. Zasnoval sem tri različne modele, z uporabo čeljustnega drobilca, z odbojnim drobilcem in kombinacijo uporabe čeljustnega in odbojnega drobilca.
V zadnjem delu sem opravil analizo rezultatov, ki sem jih pridobil z različnimi modeli. Analiza je temeljila na primerjavi granulacijskih krivulj končnih produktov iz vseh treh modelov. Rezultati so prikazani s pomočjo grafov in karakterističnih premerov zrn d50, d80 in d99. Rezultate sem primerjal z zahtevami standardov, ki urejajo področji agregatov za betone in gradnje cest. Grafično analizo rezultatov sem opravil s pomočjo programa Excel.</dc:description><dc:publisher>[B. Mesarič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
