<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130872"><dc:title>Dejavniki zadovoljstva v partnerski zvezi</dc:title><dc:creator>Bogdan,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Švab,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerska zveza</dc:subject><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>detradicionalizacija</dc:subject><dc:subject>intimni odnosi</dc:subject><dc:description>Partnerski odnos se je v zadnjih nekaj letih korenito spremenil. Z moderno in pozno moderno družbo se je začel proces individualizacije in detradicionalizacije, ki sta posameznika ter intimne odnose še bolj preoblikovala. Individualizacija je proces, s katerim se družba ne osredotoča več na celotno družbo, ampak osredotočenost na posamezniku. Detradicionalizacija pa je proces, kjer se opušča tradicionalne dogodke in mišljenje. Poroka ni bila več določena in dogovorjena s strani družine, temveč se je zgodila iz ljubezni in pripadnosti dveh posameznikov. Predstave in želje razmerij so bile popolnoma drugačne kot pa v tradicionalnih časih. Največja sprememba, ki se je zgodila in je zelo pomembna za partnerske odnose, pa je osvoboditev žensk oziroma boj žensk za enakopravnost. To je pomenilo, da za ženske družina ni bila le reprodukcija in gospodinjska opravila. Dobile so možnost izbire partnerja po lastni izbiri, volilno pravico, izobraževanje in možnost zaposlitve. Z omenjenimi procesi so se spremenile vrednote posameznikov, partnerska zveza in družbena struktura.</dc:description><dc:publisher>[U. Bogdan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 08:30:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130872</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
