<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130838"><dc:title>Razvojna dinamika pragozdnega rezervata Rajhenavski Rog</dc:title><dc:creator>Jernejčič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagel,	Thomas Andrew	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pragozd</dc:subject><dc:subject>smrtnost</dc:subject><dc:subject>vrast</dc:subject><dc:subject>jelka</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:description>Pragozdni rezervati so odličen objekt za analizo naravnega razvoja sestojev, ki poteka brez vpliva človeka, oziroma je ta močno zmanjšan. Leta 1984 so bile v Rajhenavskem Rogu postavljene stalne raziskovalne ploskve s skupno površino 1,91 ha, namenjene analizi odraslega sestoja. Leta 2020 je bila izvedena peta ponovitev popisa. Smrtnosti in vrasti jelke in bukve si niso podobne in se skozi čas spreminjajo. V celotnem obdobju ni bilo zaznane vrasti jelke skozi merski prag. Prav tako so se močno zmanjšale njene gostote v prvem debelinskem razredu (DBR), čemur vzrok so predvsem velike populacije jelenjadi. Stalno odmiranje in pomanjkanje vrsti jelke je privedlo do splošnega upada jelke skozi vse DBR. Nasprotno, število bukve v prvem DBR skozi vsa obdobja vztrajno narašča, njena vrast pa je vidna tudi v ostalih DBR. Ti trendi napovedujejo vztrajno nadomeščanje jelke z bukvijo, kar lahko dolgoročno privede do spremenjene drevesne sestave. V zadnjih treh meritvah je opazno večanje števila živih-zlomljenih dreves, od vetra izruvanih dreves in dreves, ki so podlegla padcem drugih dreves, kar kaže na večanje ekstremnih vremenskih pojavov, predvsem manjših vetrolomov.</dc:description><dc:publisher>[L. Jernejčič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 07:15:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130838</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
