Dejavniki, ki spodbujajo učenčev besedni zaklad na razredni stopnji osnovne šoleOven, Anja (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) besediščeBesedni zaklad pomembno vpliva na človeka kot individualno bitje, saj vpliva na naše misli, besede in dejanja. Pomembno vpliva tudi na to, kako nas vidijo drugi, saj s svojimi besedami odražamo svojo osebnost, svoje znanje, razgledanost in izobraženost. Starši si za svoje otroke želijo, da bi znali jasno izražati svoja stališča in mnenje, se znali postaviti zase in bili uspešni. Večji besedni zaklad je gotovo eden izmed dejavnikov, ki k temu veliko pripomore. Osnova besednega zaklada so besede, ki so obenem tudi osnova govora. Otrok govor najprej posluša in razume, šele nato ga začne uporabljati. Njegova prva komunikacija je jok, sledijo gruljenje, bebljanje, faza izgovorjave po govornem vzorcu, geste in kretnje. Med 12. in 20. mesecem otrok izgovori prvo besedo. Postopoma se uči novih besed, tvori fraze in preproste povedi ter sčasoma oblikuje vse bolj celovite povedi. Na učenje novih besed pomembno vpliva otrokovo okolje v prvih letih njegovega življenja. Le-tega močno oblikuje predvsem mama, ki lahko z ustreznimi odzivi in zgledom spodbuja razvoj govora. Očetovi vlogi se v literaturi namenja zelo malo pozornosti, so pa raziskovalci opazili razlike v komunikaciji z malčkom med materjo in očetom. Raziskovalci kot ugodne dejavnike za razvoj besednega zaklada navajajo višjo izobrazbo matere in očeta, dober literarni zgled staršev (branje staršev, obiskovanje knjižnice in kulturnih ustanov), skupno branje ter prvo- in edinorojenost. Pri spolu dajejo prednost deklicam, pri katerih naj bi se govor razvil hitreje, obenem pa naj bi se tudi starši z njimi pogovarjali pogosteje in v komunikaciji z njimi bolj artikulirani svoj govor. Vrtec naj bi ugodno vplival predvsem na otroke staršev z nižjo izobrazbo oz. otroke iz manj spodbudnega okolja. Vpliv naštetih dejavnikov smo preverili v raziskavi, ki je zajemala 62 domišljijskih spisov, s katerimi smo pridobili informacije o stopnji besednega zaklada, ter 62 anketnih vprašalnikov za starše in učence, s katerimi smo pridobili podatke o preučevanih dejavnikih (izobrazba staršev, nekateri vplivi kakovosti družinskega okolja, skupno branje, (ne)obiskovanje vrtca, število otrok v družini in spol otroka). Rezultati raziskave so pokazali, da sta se kot dejavnika, ki spodbudno vplivata na večji besedni zaklad otrok, izkazala višja izobrazba matere in očeta ter spol otroka. Pogosto obiskovanje knjižnice in kulturnih ustanov sta se izkazala za statistično pomembna le na podlagi odgovorov staršev ne pa tudi otrok. Pogosto branje staršev, skupno branje staršev in otrok ter število otrok v družini se v naši raziskavi niso izkazali za statistično pomembne dejavnike. Prav tako glede na rezultate raziskave ni statistično pomembnih razlik med otroki, ki so vrtec obiskovali in tistimi, ki ga niso. Tudi starost otrok ob vstopu v vrtec v našem vzorcu ni povezana z besednim zakladom otrok. Ugotovili smo tudi, da imajo učenke 3. razredov večji besedni zaklad od svojih vrstnikov, medtem ko razlike med spoloma učencev 5. razredov niso bile statistično pomembne. Od tod smo sklepali, da se razlike v besednem zakladu deklic in dečkov v našem vzorcu s starostjo zmanjšujejo. S spoznanji iz literature in rezultati raziskave želimo starše, vzgojitelje in učitelje spodbuditi k zavedanju o pomenu njihove vloge ter jih motivirati k ustvarjanju okoliščin, ki bodo prispevale k večjemu besednemu zakladu otrok.20212021-09-18 05:08:30Magistrsko delo/naloga130833sl