<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130828"><dc:title>Otroški pogovori ob igri v gozdu</dc:title><dc:creator>Uršič Valentinuzzi,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Praprotnik,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Naravno okolje otrokom predstavlja prostor, v katerem se lahko spontano in brez omejitev gibajo in odzivajo, so samostojni ter dajo domišljiji in igri prosto pot brez vmešavanja in nepotrebnih interpretacij odraslih. Z igro v osrčju narave otroci spontano usvajajo nova znanja in gibalne vzorce ter razvijajo spretnosti. Igra v gozdu je svobodno izbrana in prav zaradi tega vključuje vsa čutila, hkrati pa tudi reševanje problemov in razvijanje domišljije. V gozdu se ves čas nekaj dogaja – ves čas se spreminja ter jim ponuja nove izzive in priložnosti za raziskovanje. Omogoča jim pristne in realne izkušnje, te pa otrokom pomagajo razviti pozitiven odnos do narave. Gozd ponuja otrokom tudi veliko priložnosti, da se med igro naučijo soočati z nevarnimi situacijami.
V svojem diplomskem delu z naslovom Otroški pogovori ob igri v gozdu sem igro otrok podrobneje opazovala z njihovega zornega kota. Predvsem so me zanimali njihovi pogovori – o čem se otroci pogovarjajo, ko jih odrasli ne opazujejo, in kako se razvija njihova simbolna igra. Želela sem izvedeti tudi, česa si želijo otroci, zato sem s pomočjo ankete ugotavljala, kako se otroci počutijo v gozdu, kako pomembna jim je nestrukturirana igra v naravnem okolju, kakšen material si v gozdu izbirajo za igro in kako ga uporabljajo.
Namen mojega diplomskega dela je bil nenazadnje tudi staršem in vzgojiteljem približati igro v gozdu ter jih spodbuditi k pogostejšemu vključevanju spontane igre v naravnem okolju v v svoj in otrokov vsakdanjik.
Otroško igro smo dokumentirali s pomočjo kamer GPS. Pogovore na posnetkih sem nato prepisala in analizirala. Analizirala sem tudi odgovore, ki sem jih od otrok pridobila z anketiranjem pred obiski gozda in po njih.
Rezultati so pokazali, da otroci najraje izbirajo igro zunaj. Radi se igrajo tako na igrišču kot v gozdu. Vsi otroci povedo, da se v gozdu dobro počutijo, saj se lahko tam sproščeno igrajo, kot se sami želijo. Čeprav imajo radi vodene dejavnosti, je večini otrok ljubša prosta igra brez vmešavanja odraslih. Zaznala sem tudi napredek na področju socialnega, gibalnega, čustvenega in kognitivnega razvoja ter domišljijske igre. Izjave, ki smo jih uvrstili na področje domišljije, dokazujejo razvoj domišljijske igre. Opazila sem utrjevanje različnih matematičnih spretnosti med igro, razvoj jezikovne zmožnosti s pogovori, monologi, spoznavanjem novih besed ter tvorjenjem krajših zgodb, pesmi in rim za potrebe igre. Z opazovanjem narave, ki vpliva na vsa čutila, pridobiva otrok občutek za estetiko. Največ izjav smo uvrstili na področje socialnega razvoja, gibalna dejavnost pa je bila prisotna ves čas otroške igre.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 05:08:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130828</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
