Vpliv družbenih omrežij na pojav motenj hranjenjaPodbršček, Ines (Avtor) Pandel Mikuš, Ruža (Mentor) Kavčič, Tina (Recenzent) diplomska delazdravstvena negamotnje hranjenja in družbena omrežjamotnje hranjenja in telesna samopodobapreventivaUvod: V številnih objavah na družbenih omrežjih lahko opazimo, da družba stremi k navidezni popolnosti. Veliko najstnikov se poistoveti z vplivneži ter v njih najde svoje vzornike. Hitro pa se to lahko sprevrže v nezdrav pogled na življenje, vprašljiv sistem vrednot in pretirane skrbi za svoj izgled. Slaba samopodoba, obremenjenost s telesno težo in nezadovoljstvo s telesnim izgledom so močni dejavniki tveganja za razvoj motenj hranjenja. V diplomskem delu je zato poudarek na tem, koliko dejansko družbena omrežja in moderna tehnologija prispevajo k razvoju motenj hranjenja. Namen: Namen diplomskega dela je opisati vrste motenj hranjenja; predstaviti dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja; predstaviti vpliv družbenih omrežij na nastanek motenj hranjenja; proučiti in predstaviti pomen in vlogo medicinskih sester pri preprečevanju motenj hranjenja. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za pridobivanje podatkov smo uporabili znanstveno in strokovno literaturo, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Medline in Cochrane in v spletnem iskalniku DiKUL. Uporabljeni so članki, ki so objavljeni v angleškem ali slovenskem jeziku in imajo možnost dostopa do celotnega besedila. Vključili smo članke, ki so bili objavljeni od leta 2004 do 2021. Rezultati: Glavna dejavnika tveganja za nastanek motenj hranjenja sta ženski spol in nižja starost. V številnih študijah pa najdemo dokaze, da je danes eden glavnih problemov tudi internet in številni drugi mediji. Ker mladi vsakodnevno preživijo ogromno časa za računalniki in na telefonih, je to postal zaskrbljujoč problem današnjega časa. Razprava in zaključek: Pri pregledu literature smo ugotovili, da viri v veliki večini dokazujejo negativen vpliv uporabe družbenih omrežij na ljudi ter na razvoj motenj hranjenja. Še posebej ranljivi so otroci in najstniki, saj s tem odraščajo in na podlagi tega gradijo svojo osebnost. Zbrani rezultati dokazujejo in navajajo kar nekaj primerov dobrih praks in metod, s katerimi bi pripomogli k večji ozaveščenosti in preventivi. V slovenskem prostoru bi se morale medicinske sestre bolj vključevati v omenjeno problematiko in več sodelovati s šolami. Tako bi imele več možnosti osveščati o potencialnih nevarnostih razvoja motenj hranjenja.[I. Podbršček]20212021-09-17 07:45:56Diplomsko delo/naloga130764sl