<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130760"><dc:title>Ocena študentk pedagogike o pričakovanih in pridobljenih kompetencah</dc:title><dc:creator>Fajs,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic Ermenc,	Klara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mažgon,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>pedagogika</dc:subject><dc:subject>študentke</dc:subject><dc:description>Osrednja tema magistrskega dela je koncept kompetenc v visokošolskem izobraževanju, natančneje kompetence drugostopenjskih študentk Filozofske fakultete, programa pedagogike. S sklicevanjem na različne avtorje v pedagoškem prostoru (Medveš; Skubic Ermenc; Kotnik; Štefanc; Svetlik; Pavlin) in širše (Weinert; Gonzalez; Wagenaar; Winterton) smo sintetizirali ključne sklepe pojma kompetence, predstavili kompetence skozi tri dimenzije (kot kurikularni koncept, globalno-izobraževalni koncept in kot izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja študentk), se ustavili pri različnih pogledih na študij pedagogike in nazadnje še pri kompetencah, ki naj bi jih na drugi stopnji usvojile bodoče pedagoginje. 
V empiričnem delu smo z intervjuvanjem dvanajstih študentk enopredmetne in dvopredmetne pedagogike raziskovali seznanjenost sogovornic s kompetencami in način pridobivanja kompetenc skozi študijski proces. Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja so imele študentke ob vstopu na drugo stopnjo, kako so dojemale vlogo prakse in koliko so bile informirane o nadaljnji poklicni poti. Podatke smo zbirali tudi s pomočjo ocenjevalne lestvice splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc. Rezultati so pokazali, da študentke v največji meri niso posebej seznanjene s kompetencami, da pa se znajo kljub temu do njih ovrednotiti in izpostaviti pridobljena in pričakovana znanja. Študentke si želijo drugače zastavljeno vlogo prakse ter študija in študijskih pristopov, izpostavljajo pa tudi dejstvo, da študij pedagogike ni samo študij za delo v šolski svetovalni službi in da je potrebno zasnovati predmete, ki bodo študentkam omogočale možnost izbire glede na področje, v katerem želijo opravljati poklic. Ob koncu smo z apeliranjem na komentarje študentk, predstavili predloge, ki so lahko v pomoč pri rekonstrukciji magistrskega študija in v nadaljnjem raziskovanju.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-17 07:45:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130760</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>