<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130634"><dc:title>Primerjava učinkovitosti tehnik predstavljanja in opazovanja pri motoričnem učenju</dc:title><dc:creator>Zibelnik,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komidar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markič,	Olga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predstavljanje</dc:subject><dc:description>Predstavljanje so raziskovali že misleci v antiki, prve znanstvene raziskave pa je moč zaslediti
že v 19. stoletju. Opazovanje je postalo za raziskovalce zanimivo v 60. letih 20. stoletja. V tej
raziskavi sem preučeval učinke predstavljanja in opazovanja na učenje nove in kompleksne
naloge postavljanja lončkov. Hipoteza, ki izhaja iz predhodnih raziskav, je, da bo opazovanje
izvedbe naloge bolj učinkovito od predstavljanja in z nalogo nepovezane aktivnosti (tj.
računanja). Hipoteza sloni na dveh predpostavkah. Prva je, da so športniki in umetniki, na
katerih so najpogosteje izvedene raziskave, bolj izurjeni v predstavljanju od splošne populacije.
Druga pa je, da ima raziskovalec boljši nadzor nad vsebino intervencije. Uspešnost izvedbe sem
meril s časom in z natančnostjo izvedbe v pred- in pointervencijskih meritvah. Sposobnost
predstavljanja sem meril z vprašalnikom VIMQ-2, ki sem ga prevedel in priredil za slovensko
okolje. 45 udeležencev sem naključno razporedil v skupine, ki so izvajale: intervencijo z
opazovanjem videoposnetka, intervencijo s predstavljanjem ali pa računanje aritmetičnih enačb
med pred- in pointervencijskimi poskusi eksperimentalne naloge postavljanja lončkov. Analize
so pokazale, da opazovanje videoposnetka izvedbe naloge ni imelo statistično značilnih
prednosti pred predstavljanjem in kontrolno skupino v hitrosti in natančnosti izvedbe. Prav tako
ni bilo statistično značilnih prednosti mentalne vadbe (predstavljanje ali opazovanje) pred
kontrolnim pogojem. Udeleženci v kontrolni skupini so na pamet računali aritmetične enačbe,
s čimer sem zavrl predstavljanje naloge med eksperimentalnim pogojem. Vse analize so
pokazale vzorce, ki so skladni s posameznimi hipotezami, vendar so bili učinki majhni. Za
trdnejše zaključke bi potreboval več udeležencev ali dlje trajajoče ter periodične intervencije.
Nazadnje sem testiral še dobro znano hipotezo, da za predstavljanje aktivnosti in dejansko
izvedbo aktivnosti potrebujemo podobno količino časa. Ugotovil sem, da časi za izvedbo naloge
v pred- in pointervencijski fazi statistično značilno korelirajo s časi za predstave. V zaključni
diskusiji sem navedel nekaj načinov, kako je mogoče interpretirati pridobljene rezultate glede
na literaturo in kako bi bilo v prihodnjih raziskavah mogoče priti do trdnejših zaključkov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-17 04:49:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
