Primerjava učinkovitosti tehnik predstavljanja in opazovanja pri motoričnem učenjuZibelnik, Jan (Avtor) Komidar, Luka (Mentor) Markič, Olga (Komentor) predstavljanjePredstavljanje so raziskovali že misleci v antiki, prve znanstvene raziskave pa je moč zaslediti že v 19. stoletju. Opazovanje je postalo za raziskovalce zanimivo v 60. letih 20. stoletja. V tej raziskavi sem preučeval učinke predstavljanja in opazovanja na učenje nove in kompleksne naloge postavljanja lončkov. Hipoteza, ki izhaja iz predhodnih raziskav, je, da bo opazovanje izvedbe naloge bolj učinkovito od predstavljanja in z nalogo nepovezane aktivnosti (tj. računanja). Hipoteza sloni na dveh predpostavkah. Prva je, da so športniki in umetniki, na katerih so najpogosteje izvedene raziskave, bolj izurjeni v predstavljanju od splošne populacije. Druga pa je, da ima raziskovalec boljši nadzor nad vsebino intervencije. Uspešnost izvedbe sem meril s časom in z natančnostjo izvedbe v pred- in pointervencijskih meritvah. Sposobnost predstavljanja sem meril z vprašalnikom VIMQ-2, ki sem ga prevedel in priredil za slovensko okolje. 45 udeležencev sem naključno razporedil v skupine, ki so izvajale: intervencijo z opazovanjem videoposnetka, intervencijo s predstavljanjem ali pa računanje aritmetičnih enačb med pred- in pointervencijskimi poskusi eksperimentalne naloge postavljanja lončkov. Analize so pokazale, da opazovanje videoposnetka izvedbe naloge ni imelo statistično značilnih prednosti pred predstavljanjem in kontrolno skupino v hitrosti in natančnosti izvedbe. Prav tako ni bilo statistično značilnih prednosti mentalne vadbe (predstavljanje ali opazovanje) pred kontrolnim pogojem. Udeleženci v kontrolni skupini so na pamet računali aritmetične enačbe, s čimer sem zavrl predstavljanje naloge med eksperimentalnim pogojem. Vse analize so pokazale vzorce, ki so skladni s posameznimi hipotezami, vendar so bili učinki majhni. Za trdnejše zaključke bi potreboval več udeležencev ali dlje trajajoče ter periodične intervencije. Nazadnje sem testiral še dobro znano hipotezo, da za predstavljanje aktivnosti in dejansko izvedbo aktivnosti potrebujemo podobno količino časa. Ugotovil sem, da časi za izvedbo naloge v pred- in pointervencijski fazi statistično značilno korelirajo s časi za predstave. V zaključni diskusiji sem navedel nekaj načinov, kako je mogoče interpretirati pridobljene rezultate glede na literaturo in kako bi bilo v prihodnjih raziskavah mogoče priti do trdnejših zaključkov.20212021-09-17 04:49:18Magistrsko delo/naloga130634sl