<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130631"><dc:title>Odraščanje in sobivanje s sorojenci z avtističnimi motnjami</dc:title><dc:creator>Jevtić,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtistične motnje</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava sorojence in njihovo doživljanje odraščanja in sobivanja z bratom ali s sestro z avtističnimi motnjami (AM) ter na kakšen način jih ta življenjska izkušnja oblikuje. V teoretičnem delu so najprej opredeljene AM, sledijo zgodovinski pregled raziskovanja avtizma, etiologija, terminologija, prevalenca AM in poglavitne značilnosti otrok z AM. V nadaljevanju so predstavljene nekatere značilnosti družinskega življenja z otrokom s posebnimi potrebami in s kakšnimi izzivi se soočajo družine otrok z AM. Poseben poudarek pa je namenjen raziskovanju izkušenj sorojencev otrok z AM, ker njihov vidik individualnega in družinskega konteksta pogosto ostane spregledan in nepojasnjen. S pregledom tuje in domače literature sem preučila značilnosti odnosov med brati in sestrami od zgodnjega otroštva do odraslosti, kateri dejavniki med skupnim odraščanjem vplivajo na sorojence otrok z AM in kakšne vrste raziskav o tem so bile izvedene. Zanimalo me je tudi, katere oblike pomoči in podpore za sorojence otrok z AM so se izkazale kot učinkovite.
Namen empiričnega dela je bil raziskati in predstaviti aktualne teme sorojencev otrok z AM. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Izvedla sem sedem intervjujev z različno starimi sorojenci otrok z AM. Zanimalo me je, na kakšen način doživljajo odnose s sestro ali z bratom z AM, kako vidijo svojo vlogo v medsebojnih interakcijah s sorojencem z AM in znotraj družinskega konteksta ter kako so izkušnje skupnega odraščanja in sobivanja vplivale nanje.
Rezultati raziskave so pokazali, da na kvaliteto družinskega življenja vplivajo stopnja in intenzivnost izraženih AM, pridružene motnje in povezanost družine. Slednja je odvisna od uspešnega soočanja z vplivom AM in s stresom staršev. Odporna in povezana družina za sorojence predstavlja varovalni dejavnik, hkrati pa je zanje tudi ključni vir socialne podpore. Ugotovila sem, da sorojenci v družini prevzemajo raznovrstne in atipične vloge ter da med spoloma prihaja do razlik. Ker so sorojenke v primerjavi s sorojenci bolj vpete v družinsko življenje, opažajo več posledic vpliva AM na življenje družine, ki se odražajo v prilagoditvah, kot so dodatna skrb, nega, zagovorništvo, hitrejše odraščanje in prevzemanje odgovornosti zaradi razlikovalnega odzivanja in deljene pozornosti staršev.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-17 04:48:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130631</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
