<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130615"><dc:title>Spremembe prehranskih navad odraslih v času pandemije covida-19</dc:title><dc:creator>Krampelj,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk Žontar,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehranske navade</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>obroki</dc:subject><dc:subject>sadje</dc:subject><dc:subject>zelenjava</dc:subject><dc:subject>prigrizki</dc:subject><dc:subject>alkohol</dc:subject><dc:subject>kuhanje</dc:subject><dc:subject>hitra hrana</dc:subject><dc:subject>dostava hrane na dom</dc:subject><dc:description>Uravnotežena prehrana je ključnega pomena pri ohranjanju zdravja in zmanjševanju tveganja za nastanek virusnih bolezni, kot je tudi covid-19. Prehranske navade odraslih so se v času pandemije covida-19 spremenile. Vzrokov za spremembe prehranskih navad je bilo več, med njimi manj redno obiskovanje trgovin, zmanjšanje prihodka zaradi izgube službe ali zmanjšanega obsega dela, strah pred okužbo, delo od doma, slabša dostopnost hrane, zmanjšana telesna dejavnost, zaprtje vzgojno izobraževalnih ustanov, restavracij, lokalov in javnega življenja. Ukrepi in spremljanje novic so pri posameznikih lahko povzročili osebne stiske, stres in 
tesnobo. Mednarodne in nacionalne organizacije ter zdravstveni delavci in prehranski svetovalci so ljudi nagovarjali k uživanju uravnotežene prehrane, ki naj bi vsebovala sveže sadje in zelenjavo, oreške, polnozrnata žita in živila živalskega izvora. Odsvetovali so uživanje večjih količin živil z visokim deležem sladkorja, nasičenih 
maščob in soli ter prehranjevanje zunaj doma. Odrasli so uživali več obrokov kot običajno, pogosteje so zajtrkovali in uživali hrano v poznih večernih urah. Iz higienskih razlogov in strahu pred okužbo so ljudje pogosteje nakupovali pakirana 
živila z daljšim rokom uporabnosti, zato se je vidno zmanjšalo uživanje svežega sadja in zelenjave, rib, morskih sadežev, svežega mleka in mesa. Odrasli so pogosteje 
posegali po sladkih in slanih prigrizkih, zaprtje kavarn pa je bilo vzrok za zmanjšan vnos kave, sladkih brezalkoholnih in energijskih pijač ter alkohola. Vnos alkohola se je povečal predvsem pri posameznikih, ki so že predhodno imeli težave s čezmernih uživanjem alkohola in pri ljudeh z otroki. Sorazmerno z zmanjšanjem prehranjevanja v restavracijah se je zmanjšalo uživanje hitre hrane, povečala pa se je domača 
priprava obrokov.</dc:description><dc:publisher>[J. Krampelj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 10:20:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130615</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>