<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130610"><dc:title>Erozija tal na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Žižek,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodna erozija tal</dc:subject><dc:subject>modeling</dc:subject><dc:subject>RUSLE</dc:subject><dc:subject>sonaravni ukrepi</dc:subject><dc:description>Erozija tal je dolbenje, razjedanje, žlebljenje in odnašanje preperine ter kamnine zaradi delovanja različnih agensov, kot so voda, veter, sneg, led, morje, jezera, tudi človek in živali, ki je marsikje pospešena zaradi delovanja človeka. Erozija tal poteka vsakodnevno pred našimi očmi, vendar je proces sam težko opazen. Obstaja nekaj metod, katere uporabljajo kmetje, da bi preprečili ali omili erozijo tal. To so: terasiranje, površinsko zastiranje, mulčenje in oranje vzporedno s plastnicami. Na svetu je z erozijo ogroženih kar 80 % kmetijskih zemljišč. Ocena povprečne izgube tal zaradi erozije znaša 7,43 t/ha/leto v Sloveniji in s tem našo državo uvršča na drugo mesto po ogroženosti držav z erozijo v Evropi.  Iz področja kmetijstva izhaja metoda RUSLE, ki je namenjena napovedovanju sproščanja količine zemljine, ki jo izloči voda iz matičnih tal. V nalogi sem se osredotočila na dejavnike, ki vplivajo na erozijo tal, na različne metode za napovedovanje erozije in na sonaravne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo vodno erozijo.</dc:description><dc:publisher>[E. Žižek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 10:19:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
