<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130590"><dc:title>Kurilnost lesa in lesnih pelet</dc:title><dc:creator>Benčina,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kurilnost</dc:subject><dc:subject>zgorevalna toplota</dc:subject><dc:subject>lesni peleti</dc:subject><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>kalorimeter</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:description>Uporaba obnovljivih virov energije je zelo pomembna. Zato je treba raziskovati kateri viri so najbolj učinkoviti. Eden izmed najbolj učinkovitih virov je lesna biomasa, kar so tudi lesni peleti. V zadnjih letih se njihova uporaba povečuje. Glavni razlog za to gre iskati v tem, da so peleti narejeni iz obnovljivega vira, ki ga ima Slovenija v izobilju.

Diplomsko delo se osredotoča na les in lesne pelete. Opisane so tehnološke faze proizvodnje lesnih pelet, njihovo zgorevanje, veljavni standardi in njihove zahteve. Predstavljena je kalorimetrija in kalorimeter C200 IKA, s katerim določamo kurilnost oziroma zgorevalno toploto trdih in tekočih goriv. Podrobneje so opisane tudi njegove tri avtomatske metode merjenja.

V sklopu praktičnega dela diplomske naloge je opravljena primerjava povprečnih rezultatov treh posameznih avtomatskih metod merjenja. Narejena je analiza lesa in lesnih pelet. Izbrali smo dve vrsti lesa in tri vrste pelet. Analizirali smo delež pepela, vsebnost higrovlage in zgorevalno toploto. Po opravljeni analizi smo pelete razvrstili v kakovostne razrede.</dc:description><dc:publisher>[A. Benčina]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 09:00:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130590</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>