Vpliv prehrane na signaliziranje med mikrobioto, črevesjem in možganiJeram, Sara (Avtor) Kreft, Marko (Mentor) črevesna mikrobiotamožganiprehranasladilastresdebelostduševne motnjenevrodegenerativne bolezniOs črevesna mikrobiota-možgani je dvosmerna povezava med črevesno mikrobioto in možgani. Ta povezava vključuje črevesno mikrobioto in njene metabolite, enterični živčni sistem, simpatično in parasimpatično vejo, živčno-imunski sistem, nevroendokrini sistem in centralni živčni sistem. Številni dejavniki prispevajo k sestavi črevesne mikrobiote, eden glavnih pa je predvsem naša prehrana. Z različnimi vrstami diet, ki vključujejo ali izključujejo uživanje določenih skupin živil, lahko močno vplivamo na sestavo mikrobiote. Posledično pride do črevesne disbioze oz. spremenjena bakterijska sestava črevesja. V zadnjih letih se je uveljavila predvsem t. i. standardna ameriška prehrana, ki je bogata s sladkorjem, soljo, nasičenimi in trans maščobnimi kislinami. Ta na splošno velja za enega od glavnih dejavnikov, ki prispevajo k pojavu debelosti, srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Kot najbolj učinkovit način prehrane za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni se je izkazala mediteranska prehrana. Vse več raziskav na področju povezave črevesne mikrobiote z možgani se osredotoča na raziskovanje, kako bi lahko s prehrano pozitivno vplivali na različne duševne motnje in nevrodegenerativne bolezni. Mikrobiota povezana z debelostjo vpliva na gostiteljev apetit, inzulinsko rezistenco, vnetje in sestavo maščevja. Mehanizmi uravnavanja presnove, homeostaze, energijske bilance in nalaganja maščob, tako imajo pomembno vlogo pri nastanku čezmerne hranjenosti in debelosti.[S. Jeram]20212021-09-16 08:15:49Diplomsko delo/naloga130565sl