Samoučinkovitost bodočih učiteljev matematikeZupančič, Monika (Avtor) Juriševič, Mojca (Mentor) Mastnak, Adrijana (Komentor) prepričanjeSodobna teoretska spoznanja, podprta s številnimi empiričnimi izsledki, kažejo na pomembno vlogo samoučinkovitosti pri učiteljevem delovanju. Zaradi kompleksne in večdimenzionalne narave je samoučinkovitost smiselno proučevati na posameznih področjih učiteljevega delovanja. V slovenskem prostoru je fenomen samoučinkovitosti pri učiteljih še slabo raziskan, zato sem se v svojem magistrskem delu posvetila proučevanju tega problema. Izvedla sem kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 83 bodočih učiteljev matematike, ki so v šolskem letu 2020/21 obiskovali Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani. Študenti so izpolnili vprašalnik v spletni aplikaciji 1KA, podatki so bili analizirani na univariatni in bivariatni ravni statistične analize. Rezultati so pokazali, da so bodoči učitelji matematike v povprečju svojo stopnjo samoučinkovitosti ocenili z oceno srednje do veliko, najvišjo stopnjo samoučinkovitosti so imeli na področju poučevanja matematike, najnižjo pa na področju spodbujanja učencev k sodelovanju. Največ se jih poučevanja matematike veseli zaradi njihove čustvene navezanosti na poklic, najbolj pa jih skrbi, da učenci ne bodo razumeli učnih vsebin. Bodoči učitelji z višjo stopnjo samoučinkovitosti so tudi višje ocenili možnost pridobivanja kompetenc v okviru študija. Študentje, ki imajo izkušnje z inštruiranjem, so svojo samoučinkovitost ocenili višje kot študentje, ki teh izkušenj nimajo. Študenti z vezavo fizika so svojo samoučinkovitost ocenili nižje kot študentje z vezavo tehnika. Študentje, ki se nameravajo zaposliti v poklicu, ki je povezan s poučevanjem matematike, so svojo samoučinkovitost ocenili višje kot študentje, ki se ne nameravajo zaposliti v poklicu, povezanem s poučevanjem.20212021-09-16 04:48:30Magistrsko delo/naloga130514sl