Starši in discipliniranje otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnostiGabrijel, Maša (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) motnja pozornosti s hiperaktivnostjoDiscipliniranje otroka je edinstveno dejanje vsakega starša, saj je vsak otrok drugačen, kar pomeni, da enotnega nasveta za najbolj ustrezno in uspešno vzgojo in usmerjanje otrokovega vedenja ni. To še posebej velja pri otrocih z motnjo pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti (v nadaljevanju otroci z ADHD), ki potrebujejo individualen pristop in obravnavo, rutino in doslednost, zato je medsebojno sodelovanje staršev in prilagajanje ostalih članov družine ključno za vzdrževanje ravnovesja, dobrih odnosov in ugodne družinske klime. Strokovnjaki menijo, da način vzgajanja in izbira disciplinskih pristopov nista vzrok za to, da se otroci z ADHD vedejo neprimerno oziroma nezaželeno, zagotovo pa predstavljata pomemben zunanji dejavnik za stopnjevanje ali premagovanje težav. Zato je glavni cilj magistrskega dela raziskati področje discipliniranja otrok z ADHD, starih od 6 do 14 let in sicer z vidika njihovih staršev. Cilj je bil ugotoviti, h kateri dimenziji discipliniranja (kaznovalni ali nekaznovalni) se nagibajo slovenski starši otrok z ADHD, tako na področju uporabe kot tudi stališč. Poleg tega je bil cilj ugotoviti morebitne spremembe na področju discipliniranja, ki so se pojavile v času pandemije covida-19. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika. Uporabili smo deskriptivno in nekavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in kvantitativni raziskovalni pristop. Na vprašalnik se je odzvalo 98 staršev otrok z ADHD, starih od 6 do 14 let. Raziskovali smo tudi vpliv spola, starosti in vzgojno-izobraževalnega obdobja otrok na starševsko pogostost uporabe disciplinskih metod, (ne)strinjanje s stališči, učinkovitost že v praksi izvajanih disciplinskih metod ter iskanje dodatne pomoči in podpore v času pandemije covida-19. Rezultati raziskave so pokazali, da so starši pred pandemijo covida-19 v večji meri uporabljali nekaznovalne disciplinske metode, pri čemer so bili najbolj naklonjeni preventivnim disciplinskim pristopom (indukcija, pogovor z otrokom, razlaga vedenja, nudenje podpore in občutka varnosti, dajanje zgleda). Na področju kaznovalnih disciplinskih metod pa so starši najpogosteje zahtevali od otroka, da se opraviči ali pa so mu odvzeli različne privilegije, najredkeje pa so ga fizično ali verbalno kaznovali. Pokazale so se tudi statistično pomembne razlike med pogostostjo uporabe disciplinskih metod glede na spol otrok z ADHD, in sicer starši pogosteje uporabljajo nekaznovalne disciplinske pristope pri dečkih z ADHD. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da so starši otroke največkrat disciplinirali takrat, ko so bili neposlušni, fizično agresivni do drugih oz. do lastnine, ali niso upoštevali dogovorov. Pri raziskovanju učinkovitosti disciplinskih metod, ki so jih starši uporabljali že pred pandemijo covida-19, ugotavljamo, da so jih na splošno ocenili kot učinkovite. Kot bolj učinkovite so starši izpostavili pogovor z otrokom, nudenje podpore, zgled in nagrajevanje, kot najmanj učinkovito pa verbalno kaznovanje. Kot učinkovito preventivno posredovanje za preprečevanje neustreznega vedenja so starši izpostavili indukcijske tehnike, vnaprej postavljene dogovore in nagrajevanje otrok ter predvidevanje situacij in uporabo različnih tehnik sproščanja. Na področju stališč do discipliniranja ugotavljamo bolj negativna stališča staršev do kaznovalnih metod, medtem ko se na področju stališč do nekaznovalnega discipliniranja večina staršev strinja, da med bolj učinkovite disciplinske metode sodijo induktivne tehnike in pohvale. Ugotavljamo tudi, da se strinjanje staršev s stališči do kaznovalnega discipliniranja pomembno povezuje z izvajanjem kaznovalnega discipliniranja, medtem ko te povezanosti med stališči in uporabo nekaznovalnih metod nismo odkrili. Ugotovljeno je bilo tudi, da je manj kot 30 % vseh staršev v času pandemije covida-19 spremenilo svoje disciplinske pristope ter da je približno enak delež staršev v času pandemije iskal pomoč in podporo izven družine. Prav tako smo ugotovili, da se pri starših, ki so iskali pomoč in podporo, pojavlja statistično pomembna soodvisnost glede na spol otrok, in sicer so starši dečkov z ADHD pogosteje iskali pomoč in podporo pri drugih ljudeh v primerjavi s starši deklic z ADHD.20212021-09-16 04:48:06Magistrsko delo/naloga130511sl