<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130429"><dc:title>Artefakti zaradi dihanja pri SPECT/CT-perfuzijski scintigrafiji miokarda</dc:title><dc:creator>Čuček,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vasić,	Milica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rep,	Sebastijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>SPECT</dc:subject><dc:subject>CT</dc:subject><dc:subject>SPECT/CT</dc:subject><dc:subject>perfuzija miokarda</dc:subject><dc:subject>artefakti zaradi dihanja</dc:subject><dc:subject>preprečevanje respiratornih artefaktov</dc:subject><dc:subject>korekcija artefaktov</dc:subject><dc:description>SPECT/CT-perfuzijska scintigrafija miokarda je slikovni postopek v nuklearni medicini, ki ponazarja delovanje srčne mišice oziroma miokarda. Pri zajemanju SPECT/CT-podatkov lahko več razlogov povzroči poslabšanje slike. Najpogostejši vzrok za nastanek artefaktov je gibanje zaradi dihanja. Namen: Namen diplomske naloge je opredeliti, kako artefakti zaradi dihanja pri SPECT/CT-perfuzijski scintigrafiji miokarda vplivajo na kakovost slike in kako se lahko teh artefaktov izognemo oziroma kako preprečimo njihov nastanek. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature. Vire smo iskali v strokovnih podatkovnih bazah, ki so dostopne na svetovnem spletu. Literaturo smo izbrali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Pregled literature je potekal od oktobra 2020 do aprila 2021. Rezultati: Predstavljeni so rezultati poteka izbire člankov v sistematični pregled literature. Analizirali smo članke glede lastnosti vzorca in namena ter primerjali protokole slikanja. Analiza člankov je pokazala, da na gibalne artefakte najpogosteje vplivajo intenzivnost dihanja, premiki bolnika in posledično neujemanje med SPECT- in CT-vidnim poljem. Pomembno vlogo ima tudi čas slikanja, ker je s krajšim časom skeniranja manjša možnost za premik oziroma za gibalni artefakt. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko artefakti zaradi dihanja pri SPECT/CT-perfuzijski scintigrafiji miokarda prikrijejo diagnostično pomembne informacije, zato je nujno, da jih kot radiološki inženirji prepoznamo in preprečimo. Preprečimo jih lahko, če uporabimo hitro zajemanje CT-slik in če pacient med preiskavo diha plitvo. V primeru, da pacient diha intenzivneje, je treba uporabiti korekcijo dihanja in korekcijo atenuacije ter upoštevati, da je za boljšo diagnozo pomembna kombinacija obeh. Ugotovili smo, da je učinkovitost metode IACT primerljiva z metodo CACT. Prav tako smo ugotovili, da je metoda za pridobivanje atenuacijskih map z uporabo »cine« CT-ja enako dobra kot metoda z zadrževanjem diha in da mora biti za učinkovito odpravljanje zamegljenosti zaradi gibanja dihal pri SPECT/CT-perfuzijski scintigrafiji miokarda gibanje zaradi dihanja omejeno na manj kot 2 milimetra. Artefakte zaradi gibanja dihal odpravimo najučinkoviteje, če uporabimo CBCT za pridobitev atenuacijskih map v primerjavi s HCT-jem in SLS-jem. Če uporabljamo HCT, je najbolje, da bolnik ob koncu izdiha zadrži dih.</dc:description><dc:publisher>[A. Čuček, M. Vasić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 07:46:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130429</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
