<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130422"><dc:title>Artefakti pri PET/CT slikanju - pregled literature</dc:title><dc:creator>Sevšek,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidarič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rep,	Sebastijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>PET/CT artefakti</dc:subject><dc:subject>artefakti zaradi kontrastnega sredstva</dc:subject><dc:subject>SCC algoritem</dc:subject><dc:subject>artefakti zaradi kovine</dc:subject><dc:subject>kovinski vsadki</dc:subject><dc:subject>iMAR</dc:subject><dc:subject>artefakti zaradi respiratornega gibanja</dc:subject><dc:subject>respiratorni gating</dc:subject><dc:description>Uvod: PET/CT slikanje je sodobna diagnostična metoda, kjer se poleg anatomskih informacij opazuje tudi fiziološko delovanje pacientovega telesa. Kontrastna sredstva, kovinski implantati ali respiratorno gibanje pri slikanju povzročijo značilne artefakte. Odpravljanje le-teh je ključnega pomena za zvišanje klinične uporabnosti PET/CT preiskav. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti značilne artefakte pri PET/CT slikanju in s pomočjo različne literature najti metode za odpravljanje artefaktov ter ugotoviti, katere izmed metod so najbolj priporočljive. Metode dela: Za to diplomsko delo sva uporabila deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Vire sva iskala v podatkovnih bazah Google Učenjak, Pubmed, JNM in COBISS. Iskanje literature je potekalo od oktobra 2020 do marca 2021. Rezultati: Večje število raziskav sva omejila z različnimi faktorji, da sva prišla do približno desetih raziskav iz vsakega področja odpravljanja določenega PET/CT artefakta. Razprava in zaključek: Veliko študij se ukvarja s problematiko PET/CT artefaktov. Ugotovila sva, da kontrastna sredstva nizke gostote redko povzročajo artefakte, vendar se v nekaterih primerih lahko vseeno pojavijo. V takih primerih je pomembno, da znamo artefakt prepoznati in ga identificirati kot artefakt, da ne pride do lažno pozitivne diagnoze. Poznamo tudi različne algoritme, ki lahko zmanjšajo verjetnost za nastanek artefakta zaradi kontrasta, npr. SCC algoritem pri oralnih kontrastnih sredstvih in global treshhold metoda pri kardio PET/CT preiskavah. Za odpravljanje kovinskih artefaktov se kot najučinkovitejše kažejo različice protokolov z uporabo iMAR algoritma. Za odpravo artefaktov respiratornega gibanja se najpogosteje uporabi respiratorni gating, čeprav se podatkovno voden gating izkazuje kot prav tako dobra ali celo boljša izbira.</dc:description><dc:publisher>[T. Sevšek, L. Žnidarič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130422</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
