<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130419"><dc:title>Lahko branje kot vidik opolnomočenja oseb z motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Zonta,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Ksenija H.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>socialno varstveni centri</dc:subject><dc:subject>lahko branje</dc:subject><dc:subject>opolnomočenje</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sem se posvetila razširjenosti lahkega branja v socialno varstvenih centrih po Sloveniji, kjer nudijo storitve usposabljanja, dela in varstva odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR). Pri strokovnih delavcih v centru me je zanimalo poznavanje področja lahkega branja in uporabe le-tega pri delu z uporabniki. Prav tako sem raziskala področja branja, inkluzije in aktivnega državljanstva v povezavi z  osebami z MDR. 
V teoretičnem delu naloge sem sprva razvijala teorijo od državljanstva do lahkega branja kot vidika opolnomočenja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Pisala sem o (aktivnem) državljanstvu, (ne)enakih možnostih in opolnomočenju v povezavi z lahkim branjem. V nadaljevanju sem predstavila ciljno skupino magistrske naloge, to so odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Dotaknila sem se spreminjanja odnosa družbe do njih, razlike med integracijo in inkluzijo, vezano na osebe z MDR, ter opisala, kako potekajo izobraževanje, usposabljanje, delo in varstvo teh oseb. Nadalje sem pisala o procesu branja, bralni pismenosti v Sloveniji in o branju, vezanem na osebe z MDR. V četrtem sklopu teoretičnega dela sem zajela nekatere dejavnosti, ki so namenjene vključevanju oseb z MDR v družbo. Predstavila sem tudi sistemsko podlago, ki je vezana na osebe z MDR, in lahko branje. Nadaljevala sem podrobno o lahkem branju, in sicer kako se je razvijalo v Sloveniji, komu je namenjeno, o smernicah in pravilih, vrstah gradiv in organizacijah, ki se ukvarjajo z lahkim branjem, ter o projektih in lahkem branju v tujini. Zadnji del teoretičnega dela je na kratko namenjen knjižnici kot prostoru dostopnega gradiva.
Empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo, katero sem opravila s strokovnimi delavkami, ki so zaposlene v socialno varstvenih centrih po Sloveniji in nudijo storitve usposabljanja, dela ter varstva odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju. Na podlagi analize intervjujev, ki sem jih izvedla s šestimi strokovnimi delavkami, sem ugotovila, v kolikšni meri in na kakšen način je lahko branje prisotno v centru. Pa tudi kolikšno je zanimanje uporabnikov za branje in kako center pripomore, da se spodbuja kultura branja. Poleg tega sem ugotovila, kako intervjuvanke razumejo pojem inkluzija in aktivno državljanstvo ter v katerih aspektih družbenega življenja bi lahko uporabili lahko branje.
V magistrskem delu sem ugotovila, da so strokovne delavke pri razumevanju pojma inkluzija bližje razlagi termina integracija. Pri uporabnikih je, po oceni strokovnih delavk, interes za branje vezan na njihove kognitivne zmožnosti. Še vedno uporabljajo otroško in mladinsko literaturo za odrasle osebe z MDR. V centru sicer pri uporabnikih spodbujajo kulturo branja,   zaposlene pa se pri delu poslužujejo gradiv v lahkem branju. O potrebi po že prilagojenem gradivu pri delu imajo strokovne delavke deljeno mnenje. Ugotovila sem, da je v prvi vrsti pomembna uporaba lahkega branja že v sami komunikaciji z uporabniki, šele kasneje so pomembna različna gradiva v lahkem branju. Strokovne delavke prepoznavajo nujnost lahkega branja v različnih aspektih družbenega delovanja oseb z MDR, kar uporabnikom prinaša več samostojnosti, sposobnost odločanja, opolnomočenje, povečano informiranost, dostop do raznovrstnih vsebin in razvijanje bralnih veščin. Aktivno državljanstvo razumejo kot dejavnost človeka, ki je enakopraven član družbe, se poslužuje državljanskih pravic, se vključuje in prispeva k družbi ter se povezuje in sodeluje z drugimi. Za aktivno državljanstvo je pomembno, da znamo informacije poiskati, jih razumeti in uporabiti. Lahko branje pa je en način dostopa do informacij. 
Prispevek magistrske naloge seže tako na področje sociologije kot na področje pedagogike. Za področje sociologije je naloga pomembna, saj odpira nove možnosti raziskovanja, kako osebe z lahko MDR vključujemo v družbo in kolikšen je njihov delež v njej, ter v manjši meri razkriva, v kolikšnem obsegu je lahko branje prisotno v naši družbi oziroma kakšno pot si utira v Republiki Sloveniji. Naslednji prispevek naloge sovpada z obema vedama, in sicer prinaša razumevanje pomena lahkega branja. Z vidika sociologije je lahko branje pomemben element za vključevanja oseb z MDR v družbo, z vidika pedagogike pa odpira nove načine dela z osebami z MDR. Prav tako naloga ustvarja možnost za večjo prepoznavnost lahkega branja med splošno in strokovno populacijo, tako na področju sociologije kot pedagogike. Z aspekta pedagogike naloga utira pot povečanemu številu različnih gradiv v lahkem branju, saj nudi znanje o vrstah in načinu prilagoditev in spodbuja k samostojni pripravi besedil (pravila, smernice). Pomemben prispevek k pedagogiki je tudi v tem, da je magistrsko delo osnova za nadaljnjo akademsko pot, kjer se morebiti lahko branje razvije kot dodatek k že obstoječemu predmetu ali kot samostojen (izbirni) predmet na fakulteti.</dc:description><dc:publisher>[M. Zonta]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 07:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
