<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130396"><dc:title>Statistična analiza kazalnikov razvitosti držav OECD</dc:title><dc:creator>Resnik,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Lan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazalniki razvitosti</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>področja merjenja razvoja</dc:subject><dc:subject>indeks razvitosti</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je z različnimi statističnimi pristopi izoblikovati indeks uravnoteženega razvoja držav OECD-ja. Vsaka država teži k napredku, zato je razvoj smiselno meriti. Uravnotežen razvoj zajema tri področja merjenja in sicer; ekonomsko, socialno in okoljsko, ki skupaj določajo indeks razvitosti. Razlog za pisanje dela je pridobiti poglobljeno razumevanje trajstnostnega razvoja in izbranih uporabljenih statističnih pristopov za računanje indeksa. 
Metodologija raziskovanja je kvantitativna. V delu so zbrani podatki s spletnih podatkovnih baz, na podlagi katerih je izvedena statistična analiza. Podatki so zbrani v kazalnike razvoja in so razvrščeni po področjih merjenja. Rezultat dela so indeksi razvitosti, ki smo jih oblikovali z metodo glavnih komponent in skupine držav po razvitosti, oblikovane na podlagi razvrščanja enot v skupine.
V okviru analize smo oblikovali indekse razvitosti, ki so služili za primerjavo razvoja držav in preverjanje zastavljenih hipotez. S pomočjo statistične analize s programskih orodjem SPSS smo ugotovili, kateri kazalniki imajo največji in kateri najmanjši vpliv na indeks razvitosti držav. 
Rezultati dela lahko služijo oblikovalcem politike v Sloveniji in ostalih obravnavanih državah, v katero področje naj oblasti usmerijo denarne in druge vire, da bi se država povzpela še višje po lestvici razvoja oziroma pripadala drugi, bolj razviti skupini držav. Delo bi lahko služilo tudi za nadaljnjo proučevanje trajnostnega razvoja, kjer bi se vključilo še več kazalnikov in bi bilo vsako področje po številu kazalnikov enakomerno zastopano.</dc:description><dc:publisher>[K. Resnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 15:05:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
