<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130380"><dc:title>Karakterizacija niobijevih nitridov v sistemu Fe-Cr-Ni</dc:title><dc:creator>Bajželj,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burja,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>niobijevi karbonitridi</dc:subject><dc:subject>segregacija</dc:subject><dc:subject>hitrost ohlajanja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo karakterizirali niobijeve nitride in karbonitride v sistemu Fe-Cr-Ni. Analizirali smo vpliv deleža niklja ter hitrosti ohlajanja na tvorbo niobijevih karbonitridov. Mikrolegiranje niobija izboljša mehanske lastnosti nerjavnih jekel z utrjevanjem matrice in tvorbo drobnih izločkov. Ob neenakomerni porazdelitvi in prisotnosti primarnih delcev v mikrostrukturi, jekla izgubijo odpornost na visokotemperaturno lezenje in rast zrn, dislokacije lažje migrirajo, poslabša se njihova udarna žilavost. 
Glavni cilj naloge je bil preučiti in karakterizirati niobijeve nitride v liti mikrostrukturi jekel ob različnih koncentracijah niklja ter hitrostih ohlajanja. V ta namen smo izdelali termodinamske modele, s katerimi smo ocenili topnostni produkt niobijevih nitridov, segregacijo elementov med strjevanjem jeklene taline, rezultate pa smo preverili še z izračuni programa ThermoCalc. V indukcijski peči smo izdelali šarže z različnimi vsebnostmi niklja, ki so bile ulite v peščene forme. Vsak ulitek je imel več različnih premerov za doseganje različnih strjevalnih hitrosti. Strjevanje in ohlajanje taline smo spremljali z enostavno termično analizo ter termo kamero. Ohlajeni ulitki so bili razrezani in pripravljeni za nadaljnjo obravnavo.
Opravili smo kemično analizo vzorcev. Polirane in pojedkane vzorce smo pregledali z optičnim mikroskopom. S posnetkov mikrostruktur smo določili faze ter velikost sekundarnih dendritnih vej. Natančnejši pregled mikrostrukture smo opravili z vrstičnim elektronskim mikroskopom, opravili smo mikrokemično EDS analizo in karakterizirali karbonitride ter vključke v vzorcih. S pomočjo posnetkov vrstičnega elektronskega mikroskopa smo opravili tudi avtomatsko analizo niobijevih karbonitridov. S pomočjo ferit metra smo ovrednotili delež ferita v mikrostrukturi. 
Na podlagi rezultatov računskih modelov smo določili topnostni produkt niobijevih nitridov, temperaturni vpliv ter vpliv dodatka kroma in niklja na topnostni produkt. S pomočjo segregacijskih modelov smo napovedali pri kakšnih deležih trdne faze prihaja do nastanka niobijevih karbonitridov. V jeklu z 10 mas. % Ni smo zasledili nukleiranje niobijevih karbonitridov v obliki primarnih delcev, evtektskih faz in heterogene nukleacije po MnS vključkih. Z zniževanjem deleža niklja v raztopini se zvišuje topnost dušika v talini, kar se kaže z nižjim tvorjenjem primarnih karbonitridov in evtektskih niobijevih karbonitridov. MnS nekovinski vključki igrajo pomembno vlogo pri heterogeni nukleaciji karbonitridov. Z zmanjševanjem deleža niklja v raztopini prihaja do povečanega izločanja niobijevih karbonitridov v trdnem.</dc:description><dc:publisher>[A. Bajželj]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 09:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130380</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
