<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=130378"><dc:title>Vpliv svetlobe na zaznavo opazovalca na fotografiji</dc:title><dc:creator>Žižmond,	Galja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starešinič,	Marica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:subject>vpliv</dc:subject><dc:subject>zaznava</dc:subject><dc:subject>občutki</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo analiziral vpliv svetlobe na zaznavo opazovalca na fotografiji. Primerjali smo vpliv tople, nevtralne in hladne svetlobe, uporabljene na fotografiji, na opazovalčevo zaznavo, spremembo v čustvenem stanju občutke in razpoloženje. V teoretičnem delu so predstavljeni svetloba na splošno, vrste svetil s poudarkom na umetnih svetilih, vrste svetlobe, fotografija na splošno in tudi kadriranje fotografije. V eksperimentalnem delu se je s fotoaparatom Nikon D7500 izdelalo fotografije z uporabo različnih vrst svetlobe. Slike so se v post produkciji še dodatno obdelale za podarjanje učinka tople in hladne svetlobe. Obdelane fotografije so se uporabile kot slikovni material ob anketi. Anketa je večinsko izdelana iz vprašanj zaprtega tipa. Zbrani podatki so bili opisni oziroma kvalitativni. Rezultati ankete so bili obdelani in primerjani s predhodno postavljenimi hipotezami oziroma predvidevanji.
Hipoteza 1 je bila na podlagi zbranih rezultatov potrjena. Ta je namreč predvidevala, da različne vrste svetlobe na opazovalca vplivajo različno. Opazovalcem so se prikazovale enake mimike obraza, osvetljene z različno svetlobo. Njihova naloga je bila, da izmed spodaj naštetih čustvenih stanj izberejo najustreznejšega. Izkazalo se je da so različne vrste svetlobe povzročile različno asociacijo čustvenih stanj pri opazovalcih. Prav tako so rezultati anketnega vprašalnika potrdili hipotezo 2. Ta je predvidela, da topla svetloba na opazovalca vpliva bolj pozitivno v primerjavi s hladno svetlobo. Opazovalcem se je prikazoval par fotografij, eden osvetljen s toplo in eden s hladno svetlobo. Njihova naloga je bila izmed para fotografij izbrati najustreznejšo za dano čustveno stanje v navodilih. Izkazalo se je, da so opazovalci večinoma izbrali fotografije osvetljene s toplo svetlobo, če je bilo čustveno stanje v navodilih pozitivno, npr. veselje. Rezultati anketnega vprašalnika so ovrgli hipotezo 3. Ta je predvidevala, da se bodo opazovalci odločili, da je za splošno uporabo najprimernejša nevtralna svetloba. Rezultati pa so pokazali, da se je opazovalcem za splošno uporabo zdela primernejša topla svetloba. Opazovalcem so se prikazale tri fotografije, osvetljene s toplo, nevtralno in hladno svetlobo. Njihova naloga je bila izbrati najustreznejšo fotografijo za splošno uporabo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 09:00:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130378</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
